Slovenija se je letos na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrstila na 35. mesto med 63 državami, kar je dve mesti višje kot lani. Koronavirusna kriza je prinesla veliko negotovosti glede prihodnosti, bo pa med drugim ključen zagon gospodarstva, meni Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
Pri gospodarski uspešnosti je Slovenija na lestvici poskočila leta 2018, ko je imela odlične izvozne rezultate in hitrejšo gospodarsko rast, nato pa je lani in letos zdrsnila, in sicer med drugim zaradi upočasnitve gospodarske rasti in poslabšanja na področju mednarodnih investicij, je v ponedeljek na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
Javne finance slabše
Pri vladni učinkovitosti se je glede na druge države izboljšal institucionalni okvir, pri čemer je bil med drugim napredek glede pravnega in regulatornega okvira. Pri javnih financah je uvrstitev slabša kot lani, ni pa to posledica poslabšanja razmer doma, ampak izboljšanja v drugih državah, je pojasnila Uršičeva. Menedžerji so v anketi slabše ocenili med drugim zakonodajni okvir glede socialnih prispevkov, brezposelnosti in dela, obdavčitev dela ter upravljanje podjetij v državni lasti.
Vodilni na lestvici ostaja Singapur, v prvi peterici sledijo Danska (lani 8.), Švica (lani 4.), Nizozemska (lani 6.) in kitajsko posebno upravno območje Hongkong (lani 2.). Precej se je poslabšal položaj ZDA (za sedem mest na 10. mesto) in Kitajske (za šest mest na 14. mesto), kar Stanovnik pripisuje trgovinski vojni med državama.
Adria poslabšala infrastrukturo
Pri infrastrukturi je država položaj poslabšala glede osnovne infrastrukture, na kar je vplival stečaj letalskega prevoznika Adria Airways, ki je poslabšal kakovost letalskega prometa. Razmeroma nizko je med drugim glede visokotehnološkega izvoza, prihajajočih študentov in tudi zdravstvene infrastrukture. Visoko (deli si 1. mesto) pa je glede spoštovanja okoljskih sporazumov, prav tako je pri vrhu glede investicij v telekomunikacije.
Glavni dejavniki privlačnosti Slovenije podobno kot v prejšnjih letih ostajajo usposobljena delovna sila in visoka izobrazbena raven delovne sile ter zanesljiva infrasturktura.
Glede prihodnosti je veliko negotovosti, je dejal Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Nujno bo zagotoviti zagon gospodarstva in finančno likvidnost podjetjem, pospešiti investicijski cikel in preobraziti industrijske in storitvene sektorje. Stanovnik ocenjuje, da bo potreben še četrti protikoronski paket pomoči.
Za poslovno učinkovitost povečati inovacijsko sposobnost
Med izzivi za vlado bo nadaljevanje preprečevanja širjenja novega koronavirusa in udejanjanje ukrepov za omilitev posledic epidemije, učinkovito črpanje evropskih sredstev, namenjenih za protikrizno ukrepanje, ostajajo pa tudi potrebe po reformah zdravstva, šolstva in skrbi za starejše ter delovne zakonodaje.
Za večjo poslovno učinkovitost bi bilo treba med drugim povečati inovacijsko sposobnost na vseh ravneh ter spremeniti proizvodno in storitveno strukturo za višjo dodano vrednost. Pandemija je povzročila deglobalizacijo pri nabavno-produkcijskih verigah in spremembe v logistiki, prinesla je tudi potrebo po povečanju prehranske samooskrbe, je navedel Stanovnik.
Med izzivi pri infrastrukturi je izpostavil potrebne naložbe v zdravstvu in socialnem varstvu ter v domove za starejše, cestne, železniške in energetske projekte, poudaril je tudi potrebo po povečanju vlaganj v inovativnost in izboljšanje učinkovitosti vlaganj v raziskave in razvoj.
