Gordana Possnig
Ljubljana in Žalec sta v tem tednu središče hmeljarskega sveta na dogodku, ki ga organizira Združenje hmeljarjev Slovenije iz Žalca. Tu je namreč vse do sobote že 27. Svetovni hmeljarski kongres (v Slovenijo se je bienalni kongres vrnil po letu 1992), ki se ga letos udeležuje 150 hmeljarjev iz 15 držav. Slovenija je peta na svetu po pridelavi hmelja, svojih ima 18 sort. Ob tem smo tudi 13. na svetu po popitem pivu na prebivalca.
Udeleženci strokovnega dela kongresa si bodo v teh dneh lahko ogledali dve slovenski kmetiji in šest kraft pivovarn. Kongres je za slovenske hmeljarje priložnost, da svetu pokažejo svojo povezanost. Pomemben je tudi podatek, da ima slovenska kmetija, ki se ukvarja s hmeljarstvom, zasajenih povprečno 13,7 hektarja zemljišč s hmeljem, in da se na slovenskih kmetijah, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom, s tem ukvarjajo že tri generacije družin. Zato se za prihodnost hmeljarstva pri nas ni bati, je prepričan Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije.
