Slovenska zunanjepolitična strategija: Važne so države, ne vlade

Na ministrstvu za zunanje zadeve se je pri ministru Anžetu Logarju sestal Strateški svet za zunanjo politiko v novi sestavi. O osvežitvi aktualne zunanjepolitične strategije Slovenije so prejšnji teden razpravljali Ernest Petrič, svetovalec predsednika republike, Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, Monika Gregorič, predsednica odbora za zunanjo politiko v državnem zboru, Dimitrij Rupel, večkratni nekdanji zunanji minister, Davorin Kračun, nekdanji veleposlanik v ZDA, sedaj predsednik Fiskalnega sveta, Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede, Matej Avbelj, rektor Nove univerze, Marko Pavliha, mednarodni pravnik, Dimitrij Zadel, predsednik uprave Luke Koper, Kaja Ciglič iz Microsofta, Vito Bobek, profesor mednarodnega menedžmenta, ter Jure Leskovec, profesor računalništva na Stanfordu.

​Potrebna osvežitve

Kot so sporočili iz ministrstva, je bila sedanja strategija skupaj z deklaracijo o zunanji politiki sprejeta leta 2015. Strategija je "živ dokument", so zapisali, "zato je nastopil čas za njegovo posodobitev oziroma osvežitev". Člani Strateškega sveta so posebno pozornost "namenili spremenjenim mednarodnim odnosom, zlasti spremenjenemu varnostnemu okolju zaradi hibridnih in kibernetskih groženj, zadnje leto pa je zaznamovala pandemija covida-19". Menijo še, da se krepita pomen transatlantskega sodelovanja in potreba po sodelovanju demokracij, "še posebej pri soočanju z avtoritativnimi modeli vladanja". Po brexitu so tudi skušali predvideti možno prihodnost Evropske unije (EU). Osvežena strategija naj bi bila pripravljena do začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU julija letos.

Kako in zakaj je potrebna posodobitev slovenske zunanjepolitične strategije, smo povprašali nekaj članov sveta. Boštjan Udovič s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani: "Imamo deklaracijo, ki jo je sprejel državni zbor in se ne spreminja zlahka, in imamo strategijo slovenske zunanje politike, ki jo sprejema vlada. Strategija je izvedbeni dokument in ga je treba zavoljo sprememb v mednarodnem okolju nenehno prilagajati, osveževati in spreminjati. Če drugega ne, smo danes soočeni s krizo zaradi covida-19, spremenili so se tudi odnosi z in med velesilami. V ZDA so bile predsedniške volitve, spremembe spremljamo v Rusiji, na Kitajskem, v Indiji, Braziliji … pa tudi v EU z brexitom. Deklaracija, pripravil jo je leta 2015 diplomat Leon Marc, je dobro napisana. Če ne bo tektonskih sprememb v svetu, bo uporabna še dlje časa. Dobro je bila pripravljena tudi strategija. V njej so se našli vsi, tako levi kot desni. Menim, da velikih sprememb v njej ne bo. Še zmeraj se bo Slovenija trudila ostati v jedrni Evropi. Po mojem mnenju bi morali okrepiti razdelek o povezovanju v srednji Evropi pa razmislek o novih, tudi kibernetskih grožnjah."

​Pridna ali žleht učenka?

"Slovenija naj zunanjo politiko zastavi glede na svoj nacionalni interes. Sodelovati moramo z državami. Vlade namreč pridejo in gredo, države ostajajo," nadaljuje Udovič. "Ni pomembno, kdo nam je všeč in kdo ne, ampak kaj določeno sodelovanje pomeni za strateške interese Slovenije. Po mojem se mora Slovenija intenzivneje povezovati v EU, v srednji Evropi, z Zahodnim Balkanom, pa tudi s Sredozemljem. Iskati moramo naše naravne zaveznice. Pred časom smo se močno povezovali z državami Beneluksa. Z njimi imamo relativno manj sorodnosti kot s kom drugim. So pa bile pomembne, da smo lahko opozarjali na nespoštovanje evropskega in mednarodnega prava s strani Hrvaške. Želel bi si, da se na Slovenskem oblikuje slovenska zunanja politika, ki bi bila relativno neodvisna od menjav vlade. Zavedati se je treba, kaj je naše naravno jedro - to pa sta poglobljena EU in Nato. Pa nehajmo biti 'pridna učenka'. Interesi države se ne dosežejo s pridnostjo, ampak z razumevanjem situacije, iznajdljivostjo in premočrtnostjo. Slovenija se mora začeti obnašati kot država, ki ima svoje interese ter jih zna zastopati in uveljaviti."

Profesor za evropsko pravo in rektor Nove univerze Matej Avbelj pa pravi: "Osvežitev strategije narekujejo spremenjene geopolitične, družbene, ekonomske in javnozdravstvene okoliščine v EU in svetu. Primarno gre za osredotočenje omejenih slovenskih diplomatskih resursov, ki so bili v preteklosti preveč razpršeni. Slovenske vrednote in zaveze ostajajo nespremenjene, saj temeljijo na ustavi in na deklaraciji o zunanji politiki, ki je bila sprejeta s plebiscitarno podporo. Še bolj kot osvežitev strategije pa je ključna njena dejanska implementacija, ki je v zadnjih petih letih precej umanjkala in slovenski interesi niso bili ustrezno zastopani ne v EU ne v transatlantskih odnosih."

​Očitki iz trte izviti

Tudi Dimitrij Rupel meni, da dosedanja strategija ni napačna: "Tam najdete podlago za vse, kar počne aktualna vlada oziroma pristojno ministrstvo. Očitki, da je zunanja politika Janševe vlade v nasprotju z veljavnimi zunanjepolitičnimi dokumenti, so iz trte izviti. Sicer je seveda mogoče marsikaj dodati. Po mojem mnenju je najprej treba oceniti nova razmerja v EU po brexitu in položaj EU na prizorišču, kjer igrajo velike igre Američani, Indijci, Kitajci in Rusi. Glede na to, da bo v času slovenskega predsedovanja tekla konferenca o prihodnosti Evrope, je mogoče evropsko pozornost pritegniti z novimi premisleki. Zaustaviti bi bilo treba kulturni boj med zahodno in vzhodno Evropo, ki se kaže v levičarskih kritikah Poljske, Madžarske in Slovenije. Zahodnoevropske države so - pravzaprav hote - slabo informirane o razmerah v srednji in vzhodni Evropi. Poleg nacionalnih interesov članic bi se morali v Evropi končno zediniti glede skupnih vrednot oziroma ustvariti 'dodatno kulturo', ki presega nacionalno ali regionalno obzorje. Glede zunanje politike EU - na primer do ZDA, Rusije in Kitajske - se ne strinjata niti Nemčija in Francija. Slovenija bo morala s pomočjo diplomacije bolje poskrbeti za svojo podobo v Evropi in svetu. V tem trenutku je podoba slaba in napačna. Ponekod v EU za ocenjevanje Slovenije uporabljajo 'teorije', ki jih izvaža ljubljanska leva opozicija. Iz viharčka v kozarčku vodke delajo sklepe o diktaturi v Sloveniji. V nekaterih ljubljanskih strankah težko prenašajo misel, da bo Janševa vlada že drugič predsedovala EU."