Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni diplomatski dokument, tako imenovani non-paper, o katerem smo v Večeru v začetku tedna pisali med prvimi, o mejah na Zahodnem Balkanu. O obstoju dokumenta se je v preteklih dneh na veliko ugibalo in je sprožal številne odzive. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi bil po informacijah tega slovenskega portala nastal v Budimpešti. Vsekakor uradni slovenski predstavniki govorijo, da ne morejo potrditi njegovega obstoja. Toda bolj povedno je, da ga nihče v slovenski vladi doslej ni kategorično zanikal, če pač ne obstaja ali pa če Slovenija res nima pri tem prstov vmes.
Plaz ugibanj
Plaz ugibanj o obstoju tega non-paperja se je sprožil v začetku tedna, ko je bosansko-hercegovski portal Politicki.ba poročal, da je premier Janez Janša predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu v februarju ali marcu izročil dokument, v katerem naj bi bil kot temo slovenskega predsedovanja Svetu EU navedel spremembo meja na Zahodnem Balkanu oziroma "dokončanje razpada Jugoslavije". Janša je o tem dejal, da je Michela nazadnje srečal lani in da bi mu tako težko februarja ali marca letos kar koli predal. Izpostavil je, da Slovenija "resno išče rešitve za razvoj regije in perspektivo EU za države Zahodnega Balkana".
Na zunanjem ministrstvu so kot edini neuradni dokument, h kateremu je pristopila Slovenija glede Zahodnega Balkana, navedli hrvaški non-paper s konca preteklega leta o evropski perspektivi BiH, ki omenja spremembo volilnega sistema v državi. To je v sredo na odboru DZ za zunanjo politiko potrdil tudi minister Anže Logar, a zagotovil, da se strategija Slovenije do Zahodnega Balkana ni spremenila. Tudi Evropska komisija menda z domnevnim dokumentom ni seznanjena, stališče EU o mejah v regiji pa da je jasno - ničesar ni treba spreminjati.
Toda portal Necenzurirano je zdaj objavil non-paper, povzema slovenska tiskovna agencija STA, "ki je v Sloveniji sprožal zlasti vprašanja v zvezi z možno spremembo naše zunanje politike do Zahodnega Balkana". In to brez blagoslova parlamenta, dodajmo. Dokument z naslovom Zahodni Balkan - pot naprej so po informacijah Necenzuriranega v Michelovem kabinetu prejeli februarja. Kot rečeno, ni razvidno, kdo ga je spisal, kajti je brez glave in podpisa, niti portal ni mogel o tem uradno ničesar izvedeti. Do Michela naj bi bil dokument prišel mimo uradne diplomatske pošte.
Po zatrjevanju portalovih virov zagotovo ni nastal na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. "Del njegove vsebine naj bi bili po nekaterih informacijah spisali v Budimpešti. Kljub temu se v bruseljskih diplomatskih krogih o njem govori kot o 'slovenskem' dokumentu, saj naj bi bil Janšev kabinet sodeloval pri njegovem pošiljanju na različne naslove," še poroča portal. Dokument v uvodu omenja težave zaradi "nerešenih nacionalnih vprašanj Srbov, Albancev in Hrvatov", ki so izbruhnile ob razpadu Jugoslavije. Kot ključna nerešena vprašanja izpostavlja trenutno težko predstavljivo evropsko perspektivo Srbije in Kosova, medtem ko da je članstvo BiH v EU mogoče v celoti izključiti; prazen prostor naj bi izkoristila Turčija, ki je že povečala vpliv v BiH in Severni Makedoniji. Razen Turčije in še nekaterih z razmerami v BiH naj ne bi bil zadovoljen nihče.
Reševanje za nacionalno vprašanje
Kot rešitev predlagajo združitev Kosova in Albanije, češ da se na Kosovu želi 95 odstotkov prebivalstva združiti z matičnim albanskim narodom, položaj pa da je podoben v Albaniji. Srbski del Kosova bi glede na dokument po zgledu Južne Tirolske dobil poseben status. Kot drugo rešitev dokument navaja združitev večine ozemlja Republike srbske s Srbijo, češ da bi bilo tako "mogoče v pretežni meri rešiti srbsko nacionalno vprašanje". V tem primeru je Srbija pripravljena soglašati z združitvijo Kosova in Albanije, piše. Rešitev "hrvaškega nacionalnega vprašanja" pa vidijo v združitvi večinsko hrvaških kantonov v BiH s Hrvaško ali s podelitvijo posebnega statusa hrvaškemu delu BiH, prav tako po vzoru Južne Tirolske.
Bošnjaki bi glede na navedbe v dokumentu s tem dobili neodvisno delujočo državo in prevzeli popolno odgovornost zanjo. Na referendumu bi ljudje odločali med vstopom v EU ali prihodnostjo zunaj EU.
