Slovenski turizem še naprej zmerno raste, iz tujine največ Nemcev, sledijo Čehi in Nizozemci

Poletna turistična sezona se končuje in pregledali smo, kako se je doslej odrezal slovenski turizem. Po podatkih Statističnega urada RS ta letos nadaljuje zmerno rast števila prihodov in prenočitev, kar je skladno s Strategijo slovenskega turizma 2022-28, pravijo v Slovenski turistični organizaciji (STO).

V juliju so v nastanitvenih obratih našteli 1,026.196 prihodov gostov in 2,877.982 njihovih prenočitev. To je sicer za 1,3 odstotka manj prihodov in za 0,9 odstotka manj prenočitev kot lanskega julija, ki je bil rekorden. Toda v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo prihodov turistov 3,610.013 in s tem za 2,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju, število prenočitev pa se je povečalo za 1,2 odstotka na 9,277.213.

Nemško postcovidno obleganje manjše, a še traja

Delež tujih turistov se že od pandemije covida-19 stalno povečuje, v juliju jih je bilo 80,4 odstotka oziroma 873.935, največ iz Nemčije (16,2 %), Češke (9,7 %), Nizozemske (9,5 %), Belgije (6,5 %), Madžarske (5,8 %) in Avstrije (4,9 %). "Število prenočitev turistov z najpomembnejšega trga za slovenski turizem, Nemčije, se je glede na prvih sedem mesecev lani znižalo za 4 odstotke. K temu je prispevalo več dejavnikov, od ohlajanja največjega evropskega gospodarstva do evropskega prvenstva v nogometu, saj so številni Nemci kot veliki ljubitelji tega športa raje ostali doma in si ogledali tekme, kot se odpravili na tradicionalni dopust. Zato upad števila nemških turistov v tem obdobju ugotavljajo tudi v drugih državah, na primer Hrvaški, kjer jih je za 8 odstotkov manj. Če rezultate primerjamo z obdobjem pred pandemijo covida-19, pa lahko za nemški trg ugotovimo, da je število prenočitev nemških turistov glede na prvih sedem mesecev leta 2019 še vedno višje za kar 28 odstotkov," navajajo v STO.

Obisk se je najbolj povečal v Ljubljani

Pri tujih turistih so najbolj priljubljene gorske občine, tam so plačali 44 odstotkov vseh prenočitev. Domači turisti tradicionalno najraje obiskujejo obmorske občine, je pa bilo v teh občinah v letošnjem juliju v primerjavi z lanskim za slabe 4 odstotke manj gostov. Najbolj se je julija obisk v primerjavi z istim mesecem lani povečal v Ljubljani, in sicer za 4,8 odstotka, v prvih sedmih mesecih leta pa je glede na enako obdobje minulega leta obisk turistov večji za 11,7 odstotka.  

Vrednost izvoza potovanj se je po podatkih Banke Slovenije za letošnje prvo polletje junija 2024 v primerjavi z junijem 2023 zvišala za 4,3 odstotka. V obdobju od januarja do junija letos je bila vrednost izvoza potovanj 1,37 milijarde evrov, to je za 4,1 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2023.

Največji upad v primerjavi z lanskim julijem so imeli v letošnjem juliju v zdraviliških občinah, čeprav iz slovenskih term in zdravilišč poročajo o zelo dobrem obisku v poletnem času, ki da je večinoma še boljši od lanskega. Med vzroki za uspešnost poletne sezone naštevajo odlično delo prodajnih služb na domačem in na tujih trgih, skrbne priprave animacijskih ekip ter učinkovito promocijo, tudi s pomočjo Slovenske turistične organizacije. "Poleg domačih gostov, ki jih je z izjemo obale največ, v teh dneh gostimo še goste iz Avstrije, Italije, Srbije, Češke, Nemčije, Nizozemske, Belgije ter Madžarske, še posebej pa velja izpostaviti goste iz sosednje Hrvaške, ki ponovno dosegajo dvomestno rast in so po številu prihodov že na tretjem mestu med vsemi tujimi gosti," navajajo v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ). 

V zdraviliščih manj gneče kot na morju

Po mnenju hrvaškega turističnega novinarja Vlada Šestana, dobrega poznavalca evropskega in tudi globalnega turizma, je razlogov za veliko zanimanje hrvaških gostov za slovenska zdravilišča več. "Vemo, da je ponudba v slovenskih termah kakovostna in da zagotavljajo dobro razmerje med kakovostjo in ceno. Obisk v termah večinoma ne traja dolgo, zato so dobra izbira za vse, ki za zgolj nekaj dni ne želijo potovati daleč. V tem času je na morju gneča, v nekaterih krajih ob Jadranu so tudi cene precej višje, ponudba pa slabša. Nekateri lastniki apartmajev v Dalmaciji poleti obiskujejo hribe ali terme, da bi se izognili gneči, zato se ta trend pojavlja tudi v drugih alpskih deželah," je pojasnil sogovornik. 

Za jesenske mesece so v zdraviliščih optimistični, deloma zaradi trenutnih povpraševanj za jesen, deloma zaradi že uveljavljenega trenda rezervacij v zadnjem hipu, ki so odvisne tudi od vremenskih razmer. Za konkretne napovedi je še prezgodaj, pričakujejo pa podobne rezultate kot lani, navajajo v SSNZ. Strategija slovenskega turizma je sicer usmerjena v ustvarjanje prometa tudi zunaj glavne poletne sezone in v geografsko razpršitev turističnih tokov, pri STO pa še poudarjajo, da je "v panogi nujno potreben dvig kakovosti ponudbe, da bomo lahko uspešno pritegnili odgovorne goste z višjo kupno močjo".