Potem ko so v SAB Alenke Bratušek v preteklem tednu potrdili sporazum, s katerim se stranke Koalicije ustavnega loka (KUL) zavezujejo k sodelovanju po volitvah, so to v soboto storile še SD, Levica in LMŠ. Soglasno sta ga potrdila izvršni odbor in svet stranke LMŠ, tudi svet stranke Levica. Koordinator Luka Mesec je dejal, da je sporazum "temeljni kamen za postavitev vlade, ki bo morala popeljati državo iz kaosa, v katerem smo se znašli zaradi razdiralnih, protidemokratičnih in skrajno desnih politik Janševe vlade, ter odločno začrtati družbene spremembe v smeri utrjevanja demokracije, razogličenja in zelene preobrazbe ter ekonomske in socialne pravičnosti". Na širši klavzuri je zasedala stranka SD. Po besedah predsednice stranke Tanje Fajon so odločitev, da z opozicijskimi strankami sklenejo politični sporazum o sodelovanju, sprejeli soglasno.
Vsebina sporazuma je še skrivnost
Kot smo že poročali, so besedilo sporazuma predsedniki LMŠ, SD, Levica in SAB parafirali prejšnji torek. Pobudo o povolilnem sodelovanju je na predsednike strank KUL sicer naslovil predsednik LMŠ Marjan Šarec. V podpis jim je predlagal dogovor, ki naj vsebuje tri zaveze za čas po volitvah. Največ prahu je dvignila točka, v kateri so opredelili, da naj stranke oblikujejo naslednjo vlado; močno in trdno, predvsem pa brez strank in posameznikov, ki zdaj sodelujejo ali podpirajo vlado Janeza Janše. Vsebino sporazuma so partnerji dopolnili in ga, trdno zavezani k dogovoru, javnosti do danes niso želeli predstaviti. Podrobnosti bodo predstavili ob jutrišnjem podpisu.
"Razdrobljena pozornost vodi k še večji razdrobljenosti glasov na volitvah"
Bi pa po besedah raziskovalke javnega mnenja Janje Božič Marolt, direktorice Mediane, morali zdaj v KUL imeti nove skrbi. Pravi, da so z dogovarjanjem o povolilnem sodelovanju hkrati prezgodnji in prepozni: "Na prezgodaj ne morejo več vplivati, lahko pa na prepozno. Tako rekoč včeraj bi morali v ospredje postaviti enega izmed njih, ki bo poosebljal četvorček. Ampak res nekoga izmed njih, ne nekoga od zunaj."
Tanja Fajon kot najrealnejša možnost
Sogovornica ugotavlja, da je prav, da se v javnosti pojavljajo vsi prvaki in številni njihovi poslanci, ker s tem dajejo vtis parlamentarizma in demokracije. Ampak: "Dokler se ne bodo navzven poenotili, da je eden izmed njih glavni, se jim ne piše dobro. Politika je ekipni šport. KUL je ekipa in vsaka ekipa, ne glede na to, da se ve, kdo je na krilu in kdo je center, ima svojega kapetana in ima tudi, še kako pomembno, svojega trenerja. V nadaljevanju, če bodo res delovali skupaj, bodo morali imeti tudi skupnega svetovalca." Kot opozarja, razdrobljena pozornost vodi k še večji razdrobljenosti glasov na volitvah.
Kot nekdanja predsednika vlad sta "vajeti v rokah" že imela Bratuškova in tudi Šarec, Mesec pa je "dober prvak svoje stranke", vendar bi bil po presojah sogovornice zaradi velike odbojnosti Levice težko vodja KUL. Božič Maroltova tako presoja, da bi bila kot "zunanji usklajevalec in nekdo, ki jih reprezentira" najrealnejša možnost verjetno Fajonova, tudi na podlagi javnomnenjske podpore stranke SD, ki na tem delu političnega prostora prednjači pred ostalimi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
