Sodišče EU, ki je odločalo v velikem senatu, je tako v sodbi v celoti ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji. Komisija je v tožbi, vloženi aprila lani, Sloveniji očitala kršenje nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016. Preiskava je bila izvedena zaradi suma zlorabe položaja v okviru prestrukturiranja slovenskih bank leta 2013.
Čeprav je Banka Slovenije trdila, da se s tem krši načelo nedotakljivosti arhivov ECB, ki izhaja iz protokola o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU ter v skladu s katerim se za vsakršen dostop nacionalnih organov do teh arhivov zahteva izrecno soglasje ECB, so slovenski organi to hišno preiskavo in zaseg dokumentov nadaljevali, ne da bi vključili ECB, so zapisali na sodišču.
Prof. dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU:
"Glede na sklepne predloge generalne pravobranilke je bila zadeva pričakovana. Sodbo je treba upoštevati, to pomeni odpraviti očitano kršitev (torej vrniti dokumente). V tej fazi je sodba le ugotovitvena, torej brez finančnih sankcij. Če Slovenija kršitve ne odpravi, lahko sledi druga tožba evropske komisije na drugi pravni podlagi. To je 260. člen pogodbe o delovanju EU. V tej drugi sodbi se lahko državi izrečejo visoke finančne sankcije, tudi do 100 milijonov evrov."
Še preden je bila vložena tožba, bi slovensko sodišče lahko sodišču EU postavilo predhodno vprašanje po 267. členu prej omenjene pogodbe o delovanju EU. A tudi v tem postopku bi bila razlaga prava EU po oceni prof. dr. Verice Trstenjak verjetno enaka.
Sodišče je namreč v sodbi pojasnilo pojem arhivov ECB
ECB je po navedbah sodišča v tem okviru slovenskim organom pojasnila, da njenih arhivov ne sestavljajo le dokumenti, ki jih sama ustvari, temveč tudi komunikacija med njo in nacionalnimi centralnimi bankami, ki je potrebna za izvajanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ali Evrosistema. ECB je trdila tudi, da pod nekaterimi pogoji ne bi nasprotovala odpravi zaščite, do katere so upravičeni dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi.
Tožilci: To je izredna omejitev suverenosti!
"Stališče Sodišča EU predstavlja izredno omejitev suverenosti držav članic pri preiskovanju kaznivih dejanj," v prvem odzivu pravijo v Specializiranem državnem tožilstvu.
Gre za pomemben presedan glede privilegijev in imunitet EU. "Ta zadeva je sodišču omogočila, da pojasni pogoje, ki veljajo za varstvo arhivov unije v povezavi z enostranskim zasegom dokumentov iz teh arhivov, ki ga organi države članice izvedejo na mestih, ki niso stavbe in prostori unije, ter zlasti pogoje, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitev načela nedotakljivosti arhivov ECB," je sodišče zapisalo v sporočilu za javnost.
Ribičič: Sporni dokumenti so bili zaseženi zaradi vodenja postopka proti funkcionarjem Banke Slovenije in ne ECB
"O tem, ali Slovenija krši pravo EU, ker je zasegla dokumente, ki so jih našli preiskovalni organi na Banki Slovenije v zvezi s sanacijo slovenskega bančnega sistema, smo 14. marca 2019 v Srebrni katedri in študentski organizaciji Pravne fakultete v Ljubljani organizirali okroglo mizo. Panelisti, med katerimi sta bila tudi tedanja pravosodna ministrica in vrhovni državni tožilec, smo ugotovili enotno prepričanje pristojnih organov in pravne teorije, da bi preširoka razlaga o tem, kaj spada v arhive ECB, onemogočila učinkovit pregon finančnega kriminala v postopkih sanacije bančnega sistema. Pri tem smo se sklicevali tudi na vsestransko prepričljiv članek dr. Mateja Avblja, ki se je zavzel za restriktivno razlago pojma arhivov ECB in privilegijev, povezanih s temi arhivi. Sporni dokumenti so bili zaseženi zaradi vodenja postopka proti funkcionarjem Banke Slovenije in ne ECB," se je oglasil zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič.
Pozneje je na to opozoril Fransa Timmermansa, prvega podpredsednika Evropske komisije, ko je bil na obisku na Pravni fakulteti, "in poudaril, da izhajamo od stališč Sodišča EU in evropskega parlamenta o tem, da so države članice dolžne zagotoviti učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki ogrožajo finance EU. Vprašal sem ga, ali bo evropska komisija s tožbo res poskušala doseči tako široko razlago privilegijev ECB in njenih arhivov, da bo močno otežkočila, če ne celo onemogočila Sloveniji, da bi učinkovito preganjala kazniva dejanja, ki ogrožajo njene finance in finančni položaj njenih državljanov. Okroglo mizo smo sklenili z ugotovitvijo, da bo obramba slovenskih interesov pred Sodiščem EU izredno zahtevna in bo zahtevala angažiranje najboljših strokovnjakov."
Sodišče je namreč v sodbi pojasnilo pojem arhivov ECB. Ker je ECB institucija unije, se načelo nedotakljivosti arhivov unije uporablja tudi za njene arhive. Arhivi unije zajemajo tudi arhive, ki niso hranjeni v stavbah in prostorih unije. Poleg tega imajo nacionalne centralne banke in njihovi guvernerji hibridni status, saj so nacionalni organi, vendar delujejo v okviru ESCB. Arhivi ECB tako zajemajo tudi dokumente v posesti nacionalnih centralnih bank.
Banka Slovenije: Odločitev Sodišča EU glede arhivov ECB potrjuje pravilnost naših stališč
Banki Slovenije ugotavljajo, da odločitev Sodišča EU glede tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB potrjuje pravilnost njihovih stališč v teh postopkih. "Prizadevali smo si za rešitev te problematike že v okviru domačih pravnih postopkov in pogovorov," so ob tem spomnili.
"V Banki Slovenije ugotavljamo, da odločitev potrjuje pravilnost stališč, ki smo jih zastopali v dosedanjih postopkih. Ob tem pa ponovno poudarjamo, da postopki, vezani na bančno sanacijo, že vrsto let bremenijo poslovanje Banke Slovenije, krnijo pa tudi ugled države v mednarodni skupnosti. Zato smo začeli z aktivnostmi, ki bodo prispevale k zagotovitvi pravnega varstva udeležencev takratnih postopkov ter bodo skladne s slovenskim pravnim redom in pravom EU," so zapisali v odzivu na danes objavljeno sodbo Sodišča EU.
Današnja odločitev po njihovih navedbah potrjuje tudi pravilnost stališč Banke Slovenije, vezanih na samostojnost in neodvisnost centralne banke ter načelo nedotakljivosti arhivov unije. Sodišče EU je namreč v sporu med Evropsko komisijo in Slovenijo zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank leta 2016 danes tudi razsodilo, da je Slovenija s tem, da ni ustrezno sodelovala z ECB, kršila svojo obveznost lojalnega sodelovanja z unijo.
"V Banki Slovenije smo si prizadevali za rešitev te problematike že v okviru domačih pravnih postopkov in pogovorov, pri čemer smo se obrnili tako na redna sodišča kot tudi na Ustavno sodišče RS," so poudarili.
Ker so bili dosedanji poskusi rešitve odprtih vprašanj neuspešni in ker še vedno ni omogočena možnost primernega sodnega varstva udeležencem v procesih sanacije, je na njihovo pobudo oktobra začela delovati skupina strokovnjakov, ki bo pripravila nabor predlogov za celovito ureditev omenjenih odprtih vprašanj. "S tem zagotavljamo, da bodo predlogi tako oblikovane skupine pripomogli k dvigu strokovne ravni razprave in konstruktivnemu pristopu k reševanju odprtih vprašanj," so prepričani v slovenski centralni banki.
Sodišče je tudi presodilo, da mora Slovenija poleg svojih stroškov pokriti tudi stroške Evropske komisije
Sodišče je ob upoštevanju velike količine zaseženih dokumentov in funkcij guvernerja nacionalne centralne banke štelo za dokazano, da so dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi, nujno vključevali dokumente, ki so del arhivov ECB. Sodišče je tako ugotovilo, da so slovenski organi z enostranskim zasegom takih dokumentov kršili načelo nedotakljivosti arhivov ECB.
Ker slovenski organi nato v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropskega prava ECB niso dovolili, da bi med zaseženimi dokumenti opredelila tiste, ki so povezani z izvajanjem nalog ESCB in Evrosistema, ter ker teh dokumentov Banki Slovenije niso vrnili, sodišče ugotavlja, da so kršili tudi načelo obveznosti lojalnega sodelovanja z ECB.
Evropska komisija pričakuje, da bo Slovenija izvršila sodbo
Evropska komisija pričakuje, da bo Slovenija sodbo izvršila. Kot posebnost primera so v komisiji izpostavili dejstvo, da zaseženi dokumenti niso bili shranjeni v prostorih ECB, temveč v prostorih slovenske centralne banke. Komisija bo sedaj sodbo podrobno preučila, še posebej glede na njen pomen z vidika razumevanja, kaj vključuje pojem arhivi unije, je pojasnila govorka komisije Marta Wieczorek. Na vprašanje, ali obstaja časovni okvir za izvršitev sodbe, pa v Bruslju niso odgovorili.
Sodišče je tudi presodilo, da mora Slovenija poleg svojih stroškov pokriti tudi stroške Evropske komisije. ECB pa pokrije svoje stroške.
Če sodišče ugotovi, da je članica unije kršila pravo unije, mora ta država v kar najkrajšem času sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe. Če komisija meni, da članica ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva naložitev denarnih sankcij.
