Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v današnji sodbi v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji razsodilo, da se je vlagateljem zgodila huda kršitev. Slovenija je kršila prvi člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki navaja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v javnem interesu, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.
Kršitev, ki jo je ESČP ugotovilo, vpliva na tisoče nekdanjih imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, zato je bistveno, da imajo dostop do pravne poti, ki jim omogoča učinkovito izpodbijati poseg v njihovo lastninsko pravico. To je treba zagotoviti takoj, ko je to mogoče. Ker je od izbrisa preteklo že veliko časa (izbris je bil izveden v letih 2013 in 2014), je po mnenju sodišča še posebej pomembno, da se sprejmejo ustrezni ukrepi brez nadaljnjih nepotrebnih zamud. Ob tem je sodišče slovensko državo spomnilo na sodbo v primeru Lukenda iz leta 2005 zaradi preveč dolgotrajnih sodnih postopkov in na sodbo v primeru nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke.
"S sodbo ESČP je cel sistem v Sloveniji padel na izpitu, do kršitve ni prišlo zgolj zaradi kakšne vejice ali pike"
Alternativa je jamstvena shema
Sodišče je menilo, da Republika Slovenija - vlada in sodišča - od leta 2013 do danes vlagateljem ni zagotovila kakršnega koli učinkovitega sredstva, s katerim bi lahko na sodiščih izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Po izračunih Banke Slovenije naj bi šlo pri razlaščenih delnicah oziroma obveznicah za ničvredno premoženje, ESČP pa je presodilo, da je treba o tem presoditi v ustreznem postopku.
Aleš Kaluža, eden od odvetnikov tožnikov, je za Večer pojasnil, da je ESČP odločalo le o tem, ali je prišlo do kršenja konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in že na tej ravni ugotovilo kršitev. Ker je že na tej ravni ugotovilo kršitev, o zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki je v presoji na ustavnem sodišču, ni odločalo. V praksi to pomeni, da bo treba počakati na odločitev ustavnega sodišča, če prej ne bo politične volje za drugačno uresničitev sodbe ESČP.
Kot mogočo alternativo Kaluža omenja jamstveno shemo, ki jo je predlagala komisija Banke Slovenije. Za ZPSVIKOB tožniki namreč menijo, da ne predstavlja ustrezne rešitve v skladu s sodbo ESČP. S sodbo ESČP je cel sistem v Sloveniji padel na izpitu, do kršitve ni prišlo zgolj zaradi kakšne vejice ali pike, razlaga Kaluža. Sodba ne pomeni konca zadeve, ampak je vmesna faza, s katero so tožniki dobili potrditev, da imajo prav, da izbris njihovega premoženja ni bil v skladu s konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Izbris je bil namreč izveden kot arbitraren postopek v katerem niso imeli na voljo pravnih sredstev za ugovor oziroma zagotovitev sodnega varstva.
Na potezi je ustavno sodišče
Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oziroma delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva. V sporu glede ustavnosti ene od podlag za to razlastitev je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da določbe, na katerih so temeljili izredni ukrepi, niso bile v neskladju s pravico do zasebne lastnine. Je pa v zvezi s 350. a-členom zakona o bančništvu menilo, da ta določba ni zagotovila učinkovitega sodnega varstva, in je določilo, da mora zakonodajalec poskrbeti za ureditev, ki bo takšno varstvo omogočila. Država je tak zakon sprejela leta 2019 (to je ZPSVIKOB), a je njegovo izvrševanje začasno zadržano zaradi vložene zahteve za oceno ustavnosti. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU in do njegove odločitve postopek prekinilo.
Sodba ESČP po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) pomeni veliko zmago za bančne razlaščence. "Sodišče je pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja," so po poročanju STA zapisali in odgovorne pozvali k takojšnji in argumentirani razpravi na podlagi njihovih predlogov.
Velika zmaga proti državi
Kot so pojasnili, je njihova pravna zmaga še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub temu, da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal argumentov, s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Društvo MDS je za zgodbo o bančni sanaciji večkrat predlagajo izvensodno poravnavo ali ustanovitev poravnalne sheme.
Da so takšno odločitev ESČP pričakovali, so sporočili tudi iz Banke Slovenije. Po njihovi razlagi potrjuje namreč tudi stališče Banke Slovenije, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih. "V ta namen smo pred časom angažirali neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je pripravila predloge pravnih rešitev vprašanj, ki ostajajo odprta vse od bančne sanacije leta 2013. Njihove predloge smo predstavili politični in širši javnosti," so spomnili.
Navedli so še, da nadaljujejo aktivnosti v smeri priprave izhodišč predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje in bo skladen z ustavno ureditvijo Republike Slovenije in evropskim pravnim redom. "Njegov namen je pripraviti ustrezen pravni okvir za pospešitev in večjo prožnost pri reševanju problematike sodnega varstva nekdanjih imetnikov. Izhodišča bomo v Banki Slovenije v nadaljnjo obravnavo prepustili pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih," so pojasnili v Banki Slovenije.
O odškodnini bodo odločala slovenska sodišča
V državnem odvetništvu navajajo, da je treba uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene. Ker ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo. "Pojasnilo je, da je pritožnikom to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, povzročilo stisko," so pojasnili v državnem odvetništvu.
Po navedbah ministrstva za finance je ESČP pritožnikom pritrdilo le v delu, da jim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ne pa tudi glede tega, ali so upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. "O tem bodo odločala slovenska sodišča," so zapisali.
Po poročanju STA je postopek pred ESČP proti državi sprožila sedmerica vlagateljev, ki so mnenja, da niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
