Sodni sistem in proračun: Več denarja kot lani, a manj od obljubljenega

Minuli torek je predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat ob predaji letnega poročila predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču izpostavil, da je vlada sodnemu sistemu in sodnemu svetu v proračunih za leti 2022 in 2023 brez obrazložitev zmanjšala že dogovorjena sredstva. "Gre za enostranski ukrep vlade, o katerem nismo bili obveščeni, temveč smo podatke po naključju našli na spletni strani," je dejal Horvat, ki je to potezo vlade označil kot penalizacijo oziroma sankcioniranje sodnega sistema "zaradi morda nekih razlogov, ki nam niso prav čisto jasni".

Pregled proračunov za letošnje in prihodnje leto sicer kaže, da je tako ustavnemu kot vrhovnemu sodišču, pa tudi sodnemu svetu, prihodnje leto namenjenega nekoliko več denarja kot letos. Na kaj je torej ciljal Vladimir Horvat s svojimi besedami o zmanjševanju sredstev?

Domen Horvat, generalni sekretar sodnega sveta, pojasnjuje, da je vlada s sklepom 24. junija letos sprejela razrez po predlagateljih finančnih načrtov in po nadskupinah tipov postavk. "Za sodni svet je bila za integralna sredstva za leto 2022 določena kvota v višini 933.518 evrov, ki jo je sodni svet do postavljenega roka tudi evidentiral v aplikacijo za pripravo proračunov in mu omogoča finančno vzdržno poslovanje v letu 2022. Vztrajanje pri lanskoletnih številkah - 777.268 evrov - je ne glede na težko finančno situacijo, v kateri se je znašla država po pandemiji koronavirusne bolezni, za redno poslovanje sodnega sveta nevzdržno."

Domen Horvat dodaja, da v predlogu sprememb proračuna za leto 2022 ni upoštevano, da bo sodni svet moral iz lastnega proračuna zagotavljati tudi sredstva za delo štirih dodeljenih sodnikov v predvideni višini letno 211 tisoč evrov, kar je bilo dogovorjeno z okvirnim sporazumom med vrhovnim sodiščem in sodnim svetom 1. junija letos. S tem je bilo finančno ministrstvo seznanjeno, v vladnem predlogu sprememb proračuna za leto 2022 pa je bilo to očitno spregledano. "Če bi obveljal vladni predlog, bo delovanje sodnega sveta bistveno oteženo in deloma onemogočeno, saj po plačilu fiksnih oziroma drugih materialnih stroškov ne bo mogoče zagotoviti sredstev niti za stroške dela vseh zaposlenih in dodeljenih sodnikov. S tem pa bosta ogroženi tudi samostojnost in neodvisnost sodnega sveta kot ustavnega organa," pravi generalni sekretar.

Ustavno sodišče se ne bo moglo seliti

Ivan Biščak, direktor službe za splošne in finančne zadeve ustavnega sodišča, pojasnjuje, da v primerjavi s prejšnjimi leti za ustavno sodišče ni predvideno znižanje sredstev za poslovanje. "Prišlo pa je do znižanja oziroma zavrnitve sredstev, ki jih je za leto 2022 ustavno sodišče predvidelo za dodatne prostore. Gre za sredstva v višini 949.796 evrov. Izostanek teh sredstev pomeni, da bo ustavno sodišče do nadaljnjega moralo še naprej delovati v dosedanjih prostorskih in posledično kadrovskih okvirih, kar bo seveda lahko imelo učinek na učinkovitost poslovanja. Ustavno sodišče je že leta 2020 predlagalo povečanje sredstev za nove zaposlitve in dodatne prostore, kar bi omogočilo hitrejše sojenje," pravi Biščak.

Da je enostransko nižanje sredstev s strani vlade nesprejemljivo, saj resno ogroža poslovanje sodišč v prihodnjem letu, zatrjujejo tudi na vrhovnem sodišču. "Vlada je junija z razrezom po predlagateljih finančnih načrtov za vrhovno sodišče predvidela integralna sredstva za leto 2022 v višini nekaj več kot 198 milijonov evrov. Konec septembra pa je vlada na seji enostransko znižala integralna sredstva, in sicer v višini 1,2 odstotka oziroma za nekaj manj kot 2,4 milijona evrov," v imenu vrhovnega sodišča pojasnjuje tiskovni predstavnik. Ob tem je treba opozoriti, dodaja, da bo sprememba Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki velja od 30. septembra letos, za sodišča v prihodnjem letu prinesla dodatno finančno obremenitev v višini okoli 770.000 evrov. "Poleg tega je v strokovnem usklajevanju še novela zakona o odvetništvu, ki bo začela veljati predvidoma s 1. januarjem prihodnje leto in bo za sodišča v letu 2022 prinesla dodatne finančne posledice v višini več kot tri milijone evrov," dodaja Berdon. Glede na vse povedano na vrhovnem sodišču višino primanjkljaja za redno delo sodišč v prihodnjem letu ocenjujejo na približno 6,2 milijona evrov.

Na vrhovnem sodišču izpostavljajo še problematiko povečanega števila nerešenih zadev kot posledice zmanjšanega obsega dela na sodiščih v zadnjih dveh letih zaradi epidemije koronavirusa. "To že danes pomeni podaljševanje sodnih postopkov in bo bistveno vplivalo na uspešne kazalnike poslovanja sodstva v zadnjih letih. Glede na to bomo državnemu zboru predlagali, da za leto 2022 v proračunu zagotovi dodatna sredstva za 30 strokovnih sodelavcev v višini 855 tisoč evrov. S temi zaposlitvami bi znižali število nerešenih zadev na najbolj kritičnih področjih. Z vidika veljavnega kadrovskega načrta sodišč bi bilo te zaposlitve mogoče realizirati," še dodaja Berdon.

Tožilstvo: Varčevati nimamo kje

A ne le sodstvo, na (pre)malo denarja opozarajo tudi na tožisltvu. Tožilstva imajo sicer v proračunu za prihodnje leto predvidenega manj denarja kot v letošnjem. Vlada je, pojasnjuje Nina Potočnik iz vrhovnega državnega tožilstva, v državni zbor poslala predlog sprememb proračuna za leto 2022, ki je bil za več kot milijon evrov manjši od predloga, dogovorjenega na usklajevalnem sestanku z ministrstvom za finance junija letos. To znižanje sredstev predstavlja zmanjšanje proračunskih sredstev za državna tožilstva in državnotožilski svet za 4,25 odstotka usklajenega proračuna in celo zmanjšanje v letu 2020 že sprejetega proračuna za leto 2022, pojasnjuje Potočnikova.

"Na državnem tožilstvu se prvič soočamo s situacijo, da je z ministrstvom za finance predhodno usklajen finančni načrt državnih tožilstev in državnotožilskega sveta naknadno, brez vsakega opozorila ali dogovora, znižan. Državno tožilstvo ni prejelo nobenega pojasnila ali obvestila, da se zmanjšanje pripravlja, niti zakaj oziroma od kod ocena, da se nam sredstva lahko zmanjšajo," pravi Nina Potočnik in dodaja, da za zdaj še ne razmišljajo o tem, kje bo treba varčevati, saj je za sprejem proračuna pristojen državni zbor.

"Upamo, da bo slednji naša pojasnila, ki smo jim jih poslali, upošteval ter nam zagotovil zadostna sredstva za delo v letu 2022." Državna tožilstva porabijo približno dvanajst odstotkov namenjenega denarja za obveznosti, povezane z delovanjem tožilstva (na primer za materialne stroške, kot so čiščenje in vzdrževanje poslovnih prostorov, varovanje, poštne storitve, prevodi v kazenskih zadevah in podobno), ter kar 88 odstotkov za plače, tako da je prostora za varčevanje malo oziroma nič, zaključuje Potočnikova.

In kaj na vse to odgovarjajo na finančnem ministrstvu? "Pri pripravi sprememb državnega proračuna za leto 2022 so bili upoštevani vsi predlogi neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so jih načrtovali v lani sprejetem proračunu za leto 2022," so skopo odgovorili na ministrstvu. Na pravosodnem ministrstvu pa odgovarjajo, da je pri pripravi proračunov za prihodnji dve leti vlada jasno dala prednost zagotavljanju sredstev za ukrepe, potrebne za obvladovanje tveganj, povezanih z epidemijo covida-19 in za izvajanje investicij. In prav slednje se odraža tudi v proračunih ministrstva za pravosodje, ki je med drugim zadolženo za izvajanje investicij, potrebnih za delovanje pravosodnih organov. "Omenjeni pravosodni organi so sicer samostojni proračunski uporabniki in se kot taki glede proračunskih sredstev samostojno dogovarjajo s pristojnim ministrstvom za finance. Kljub temu si minister Marjan Dikaučič prizadeva za dialog z vsemi vpletenimi za rešitev nastale situacije," še pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.