Kaj se dogaja z otroki glede gibanja v drugem valu epidemije?
"Zaprtje šol v drugem valu je daljše kot v prvem. Hkrati so vremenske razmere za gibanje na prostem bistveno manj ugodne kot med zaprtjem v prvem valu. Zelo velika verjetnost je, da je telesna dejavnost otrok v drugem valu zaradi tega še na nižji ravni, kot je bila med zaprtjem šol v prvem valu, ko so otroci poročali, da na prostem preživijo celo več časa kot pred epidemijo."
Kako bo to vplivalo na njihov telesni in umski razvoj? Verjetno tudi večjega pojava debelosti ne gre izključiti?
"Telesni in gibalni razvoj sta neločljivo povezana z drugimi vidiki razvoja otroka. Če otroku z onemogočanjem doseganja optimalne količine in intenzivnosti gibanja ne omogočimo ustreznih gibalnih spodbud, se bo to odrazilo tako na počutju otroka kot tudi na delovanju osrednjega živčnega sistema. Glede na to, da smo pri otrocih, ki so bili izmerjeni za športnovzgojni karton v jesenskem času po poletnih počitnicah, opazili še bolj poudarjeno poslabšanje hitrosti izmeničnih gibov kot pri tistih, ki so bili izmerjeni junija po prvem valu, so obeti zaskrbljujoči. Hitrost izmeničnih gibov namreč kaže na učinkovitost pretoka gibalnih impulzov do mišic. Ta pretok pa se je upočasnil, zato lahko sklepamo, da se je centralni živčni sistem zaradi pomanjkanja ustreznih impulzov polenil. Človeški organizem namreč deluje po principu 'uporabi ali izgubi'. Povedano drugače, če otroški organizem nima ustreznega izziva, ki ga sili k razvoju, se ne bo razvil. Zaradi energijskega neravnovesja med vnosom in porabo energije, ki je ob pomanjkanju gibanja zelo verjetno in se je v prvem valu že izrazilo v več kot 20-odstotnem porastu debelosti, lahko z veliko gotovostjo predvidevamo, da se bo stanje še poslabšalo."
Kaj bi lahko rekli o psihičnem počutju otrok?
"Vsi dokazi, ki so jih raziskovalci po svetu do sedaj zbrali, kažejo na dejstvo, da se otroci srečujejo z resnimi težavami v psihološkem delovanju. Veliko več je anksioznih motenj, samodestruktivnih misli in pomanjkanja motivacije. Stanje poslabšuje še podaljševanje časa, preživetega pred zasloni, s čimer se povečuje nevarnost digitalne zasvojenosti."
Kakšne rezultate torej pričakujete ob ponovitvi analize po drugem valu epidemije?
"V prvem valu otroci niso smeli uporabljati igrišč, ko bi jih zaradi ugodnega vremena lahko. V drugem valu pa smejo uporabljati igrišča, a sta poznojesenski in zimski čas neugodna za igranje košarke, nogometa ali odbojke na prostem, igrala in plezala so mokra, pomrznjena ali pokrita s snegom. Vse dosedanje raziskave sezonskega vpliva vremena na telesno dejavnost otrok kažejo na enak vzorec, da se telesna dejavnost na prostem v hladnejših delih leta zmanjša. V običajnih letih so imeli otroci v tem času možnost športne vzgoje in društvene športne vadbe v telovadnicah, s čimer so do aprila, ko so že od leta 1982 vsako leto izvedene meritve za športnovzgojni karton, vedno dosegali ustrezen telesni in gibalni razvoj. V letošnjem šolskem letu tega ni. In če k temu prištejemo že ugotovljen največji upad gibalne učinkovitosti ob zaprtju šol in društev v prvem valu, bodo rezultati naslednjih meritev zelo verjetno še na nižji ravni. Seveda bo izjemno pomembno, da šole te meritve izvedejo, da bodo učitelji dobili informacijo o stanju otrok in s tem orientacijo, kako načrtovati pouk v nadaljevanju.
Torej, če so otroci v drugem valu dejansko manj časa zunaj in se doma manj ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, lahko predvidevamo večji upad gibalne učinkovitosti kot spomladi 2020. Pričakujemo še hujše poslabšanje splošne vzdržljivosti, koordinacije izmeničnih gibov, hitrosti, eksplozivne moči, moči rok in ramenskega obroča. Nekoliko manj se bosta verjetno poslabšali gibljivost nog in moč trupa, ker otroci v zaprtih prostorih pogosto izvajajo vaje za moč in raztezne vaje, ki jim jih pripravljajo učitelji za pouk športa na daljavo."
Če učitelj športa pripravi zgolj navodila športnih vaj, ni nujno, da slednje vsak otrok izvaja. Kaj menite o tem, da bi otroci pri izobraževanju na daljavo imeli vsak dan uro vodene telovadbe?
"Učitelji vseh predmetov bi morali otroke pri poučevanju na daljavo po vsaki uri spodbuditi, da naredijo kakšno krepilno vajo, učitelji športne vzgoje pa jim vsak dan dati gibalno nalogo, ki bi jo učenci morali izvesti. Veliko učiteljev otrokom redno pripravlja naloge in izzive skladno z urnikom, torej dva- do trikrat na teden. Obstajajo pa tudi šole, ki vsak dan eno šolsko uro namenijo športu. To je izjemno dobra praksa."
Za gibanje so prikrajšani otroci, ki so komaj začeli trenirati ali že krajši čas trenirajo v okviru športnih društev. Ponekod so šele prejšnji teden za najmlajše uvedli ure treninga na daljavo, medtem ko so jih za malo starejše osnovnošolce prej. Kakšne posledice pri teh otrocih športnih pričakujete?
"Z vadbo na daljavo lahko zgolj rahlo ublažimo upad gibalnega razvoja, ne moremo pa ga zaustaviti. Otroci v vseh športih bodo nazadovali in v določeni starosti bodo znali manj kot predhodne generacije. Glede na to, kako brezobzirno smo v Sloveniji zaprli šole in športna društva in da po desetih mesecih epidemije nismo videli še niti enega namiga vlade in ministrstva za izobraževanje, kako se nameravajo odzvati na nastalo škodo v razvoju otrok, mislim, da so obeti zelo slabi. Bojim se, da izgubljenega razvoja ne bo mogoče v celoti nadoknaditi. Lahko pa bomo stanje precej izboljšali, če bomo vsem otrokom omogočili več ur športne vzgoje, kot so je imeli v preteklosti, in če bomo društveno športno vadbo omogočili tudi otrokom, ki si je sedaj niso mogli privoščiti. Glede na to, da otroci športniki v večini drugih evropskih držav med epidemijo ves čas lahko trenirajo, naši pa ne, bodo naši mladi vrhunski športniki v prihodnje zelo verjetno manj konkurenčni. Eni športi bodo bolj prizadeti kot drugi."
Marsikateri otrok po prvem valu ni nadaljeval treningov v športu, v katerem je bil pred tem perspektiven. Ali je kaj takega pričakovati tudi tokrat?
"Nobenega pozitivnega dejavnika ni, ki bi nam omogočil sklepati drugače. Dlje časa, ko otroci ne morejo normalno trenirati, večja verjetnost je, da po koncu ukrepov ne bodo več trenirali. To je podobno kot pri vrhunskih športnikih, ki so doživeli hudo poškodbo in so bili zaradi tega dolgo športno odsotni."
Ali lahko rečemo, da na ta način izgubljamo mnoge profesionalne športnike, dončiće in dragiće?
"Seveda, izgubljamo jih na stotine. Z vsakim dnem zaprtja šol in društev jih izgubljamo več. Leta 2019 smo imeli v Sloveniji skoraj devet odstotkov otrok, ki so dosegali vrhunsko gibalno učinkovitost, a po prvem valu epidemije se je ta delež skoraj prepolovil. Če se bo tak trend nadaljeval tudi v drugem valu, bomo verjetno imeli le še manj kot tretjino prvotnega deleža teh otrok. Kar bo dobesedno zdesetkanje tega dela populacije potencialnih vrhunskih športnikov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
