Na Pošti Slovenije delo v hibridni obliki, torej deloma od doma in deloma v službenih prostorih, opravlja 300 ljudi. Vsi so zaposleni v strokovnih službah, saj le tam delovni proces omogoča delo na daljavo. Preostalim nekaj več kot 5000 zaposlenim službene obveznosti dela od doma ne omogočajo. "Najpogostejši razlogi zaposlenih za delo od doma so predvsem fleksibilni čas dela, usklajevanje poslovnega in družinskega življenja, večja produktivnost, delo v okolju, varnem pred okužbami, boljši izkoristek prostega časa in višje zadovoljstvo z delom," so pojasnili na Pošti Slovenije.
Ob tem so izpostavili tudi nekatere slabosti, denimo manjši nadzor nad zaposlenimi, težjo merljivost učinkovitosti dela, oteženo timsko delo in daljši delovnik. Možnost dela od doma bodo za delovna mesta, ki to omogočajo, ohranili tudi po koncu širjenja covida-19, so dejali. Zaposleni bo lahko od doma delal praviloma največ dva- ali trikrat tedensko.
V Novi KBM kljub preklicani epidemiji nekateri, ki jim delovni proces to omogoča, še vedno delajo od doma. Koliko je takih, niso navedli, so pa pojasnili, da negativnih učinkov takšnega dela niso zaznali. Dejali so, da z različnimi orodji interne komunikacije vzdržujejo timski duh banke. O stalnem delu od doma za zdaj ne razmišljajo, bodo pa zaposleni, ki jim delovni proces to dopušča, tudi po epidemiji imeli možnost izbire hibridnega načina dela.
V Petrolu so se po koncu epidemije vsi delavci vrnili na svoja delovna mesta, so pojasnili. Pred tem so uporabljali sistem 30 odstotkov dela od doma, 70 odstotkov na delovnem mestu. Kot so pojasnili, bodo v prihodnje na podlagi individualnih vlog zaposlenih določili obseg dela, ki ga lahko posameznik opravi na daljavo.
Medtem ko nekatera podjetja nove načine dela omogočajo, jih druge profesije ne morejo vpeljati. Tako je denimo pri farmacevtskem podjetju Krka, kjer "procesi dela zahtevajo neposredno sodelovanje sodelavcev tako v proizvodnji kot v laboratorijih", za kar je potrebna njihova prisotnost na delovnem mestu, so pojasnili v Krkini službi za odnose z javnostmi. Delo so ob vzpostavitvi ustreznih varnostnih ukrepov nadaljevali na delovnih mestih ves čas epidemije. Eden od razlogov za takšno odločitev so bile tudi pasti dela od doma, denimo občutek izključenosti in nepripadnosti zaposlenega, manjša zavzetost in oslabljen skupinski duh, so še pojasnili.
Polovica vprašanih bi na daljavo delala trajno
Rezultati javnomnenjske ankete ameriškega Pew Research Centra, izvedene oktobra lani pri več kot 5800 Američanih, so pokazali, da je pred pandemijo covida-19 delo od doma opravljal eden od petih vprašanih, med pandemijo pa se je delež teh povišal na 71 odstotkov. Več kot polovica (54 odstotkov) jih je dejala, da bi delo od doma želela nadaljevati tudi po koncu pandemije, še piše v raziskavi.
Zakonodaja o pravici do odklopa od dela
Kulturo stalne povezanosti in opravljanja dela prek svetovnega spleta, ki ga je pandemija covida-19 še pospešila, bi morali zakonsko definirati in jo omejiti, so v začetku leta sklenili evropski poslanci. Poudarili so, da je pravica do odklopa temeljna pravica, ki delavcem zagotavlja, da jim zunaj delovnega časa ni treba opravljati z delom povezanih nalog, kot so telefonski klici, pisanje elektronskih sporočil in drugo digitalno komuniciranje. Evropsko komisijo so pozvali k oblikovanju zakonodaje.
Delo na domu pri nas ureja zakon o delovnih razmerjih, ki določa pravice, obveznosti, pogoje in višino nadomestil za uporabo lastnih sredstev, so za Večer pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Na vprašanje, ali tudi v Sloveniji potekajo aktivnosti za zakonsko ureditev pravice do odklopa, so pojasnili, da je ekonomsko-socialni svet lani novembra imenoval strokovni odbor za ureditev dela na daljavo, ta pa je omenjeno pravico obravnaval in se seznanil z omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta.
Neenake možnosti za delo od doma so izoblikovale jasno razredno ločnico med tistimi, ki lahko delajo na daljavo, in onimi, ki ne morejo, so ugotovili v raziskavi. Navajajo, da 62 odstotkom delavcev z univerzitetno izobrazbo narava dela omogoča delo od doma, medtem ko je to mogoče pri 23 odstotkih tistih, ki univerzitetne izobrazbe nimajo. Večina delavcev z višjimi dohodki lahko opravlja delo od doma, večina delavcev z nižjimi in srednjimi dohodki pa ne more, so zaključili.
Izpostavili so še, da je polovica vprašanih poročala o bolj fleksibilnem delovniku, ki si ga lahko prilagodijo v skladu s svojimi željami. Več kot tretjina anketirancev pa je dejala, da z novim načinom dela lažje usklajujejo službene in družinske obveznosti. Po drugi strani je 65 odstotkov delavcev, ki pred pandemijo niso bili vajeni dela na daljavo, občutilo nepovezanost s sodelavci.
Delo od doma prinaša številne izzive za družbo
"Zmožnost dela kjer koli in kadar koli lahko privede do večje intenzifikacije dela," je za Večer dejala dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, ki na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani raziskuje sociologijo dela. Meni, da je kljub navdušenju nad novimi možnostmi za delo od doma nujno opozoriti na njegove slabe strani: fizične težave zaradi preveč sedenja in strmenja v zaslon, psihosocialne težave zaradi nenehne dostopnosti in nejasne meje med službo in zasebnostjo ter kognitivne težave, ki se zaradi novih tehnologij odražajo v nezmožnosti dolgotrajne poglobljene pozornosti in v površnosti.
"Raziskave kažejo, da imajo zaposleni, ki opravljajo mobilno, na komunikacijski tehnologiji temelječe delo, daljši delovnik, manj počitka ter manj predvidljive in bolj neredne urnike"
"Raziskave evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer so pokazale, da je za zaposlene, ki opravljajo mobilno, na informacijsko-komunikacijski tehnologiji temelječe delo, bolj verjetno, da bodo imeli daljši delovnik, manj počitka ter manj predvidljive in bolj neredne urnike," je pojasnila Kanjuo Mrčela. Razloge za povečanje obsega dela, ki pomeni grožnjo kakovosti delovnih in življenjskih razmer, je mogoče najti tako pri delodajalcih kot pri delavcih. Pri prvih izvirajo iz želje po konkurenčni prednosti, pri drugih pa iz želje po vključenosti v delovno okolje, ki je velikokrat pogojena s strahom pred izgubo službe, statusa, dohodka in kariernih možnosti, je Kanjuo Mrčela zapisala v svojem poročilu o pravici do odklopa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
