Miha Raičevič
V Sloveniji še vedno odmeva nedeljska tragična prometna nesreča na ljubljanski obvoznici, ki jo je povzročil 86-letnik. Zavil je na odstavni pas, nato pa polkrožno obrnil in vozil v nasprotno smer po prehitevalnem pasu. Trčil je v osebno vozilo, pri tem pa sta umrla on in voznica osebnega vozila, v katero je trčil. Še dva udeleženca nesreče sta bila huje poškodovana, trije pa lažje.
Dan pozneje pa je 87-letni voznik v Ljubljani, ki se mu je nenadoma poslabšalo zdravstveno stanje, zapeljal na teraso gostinskega lokala, kjer so se nahajali gosti. Dve osebi sta bili poškodovani, ena huje, druga lažje, voznika pa so oživljali in prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer je nato umrl.
To sta samo zadnja dva primera nesreč, ki sta ju povzročila voznika, starejša od 80 let. Agencija za varnost prometa (AVP) ugotavlja, da je lani v nesrečah, ki so jih povzročil starejši od 64 let, umrlo 22 ljudi. Glede na starost povzročitelja je to tudi najbolj kritična skupina voznikov, saj so ostale starostne skupine povzročiteljev terjale manj žrtev. Glede na število umrlih v nesrečah so na drugem mestu povzročitelji, stari od 55 do 64 let. V nesrečah, ki so jih povzročili vozniki iz te skupine, je lani umrlo 19 ljudi.
Junija lani je imelo veljavni vozniški izpit 361.161 voznikov, starejših od 61 let. To je 27 odstotkov vseh imetnikov veljavnega izpita. Od tega jih je bilo 615 v skupini nad 90 let.
AVP poudarja, da se je v zadnjem petletnem obdobju delež umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev povečal. Leta 2017 je delež umrlih v nesrečah, ki so jih povzročili starejši od 64 let, znašal 14 odstotkov, leta 2021 pa se je povečal na 19 odstotkov. Tudi delež v starostni skupini od 55. do 64. leta, se je povečal, in sicer z 9 odstotkov v letu 2017 na 17 odstotkov v letu 2021. To pomeni, da je v nesrečah, ki so jih lani povzročili vozniki, starejši od 55 let, umrlo 36 odstotkov vseh umrlih na slovenskih cestah.
V nesrečah, ki so jih letos do konca septembra povzročili vozniki, starejši od 65 let, je umrlo 17 ljudi.
Tudi letos je statistika podobna. V nesrečah, ki so jih povzročili vozniki, starejši od 65 let, je umrlo 17 ljudi. Ti vozniki so skupno do konca septembra povzročili 1855 nesreč, v katerih je bilo 137 ljudi huje poškodovanih, 631 pa lažje. Povzročitelji v starostni skupini od 55 do vključno 64 let so povzročili 1580 nesreč, v katerih je umrlo 13 ljudi, 113 je bilo huje poškodovanih, 606 pa lažje.
Največ nesreč (2668) so sicer lani povzročili vozniki, stari med 25 in 34 let, poroča AVP. V teh je umrlo 18 ljudi, 103 udeleženci so bili huje poškodovani, 1011 pa jih je utrpelo lažje poškodbe. Letos je trend malenkost drugačen. Največje število nesreč (2010) so do konca septembra povzročili vozniki, stari med 35 in 44 let. V teh nesrečah je umrlo 9 udeležencev, 103 so bili huje poškodovani, 785 pa je bilo lažje poškodovanih.
AVP navaja tudi podatek, da so lani zabeležili največ smrtnih žrtev ravno med starejšimi udeleženci v prometu. 27 žrtev je bilo starejših od 64 let, 13 med njimi jih je bilo tudi povzročiteljev. Osem od teh povzročiteljev jih je bilo voznikov osebnih vozil, dva sta bila kolesarja, po eden pa so bili pešec, voznik motornega kolesa in voznik traktorja. Umrli so še štirje kolesarji, starejši od 64 let, ki pa niso bili povzročitelji nesreč.
Starejši z več izkušnjami, a ...
Po eni strani imajo starejši vozniki dolgoletne vozniške izkušnje, po drugi strani pa se v prometu, ki je vse bolj zgoščen in zapleten zaradi novih predpisov in sprememb cestne infrastrukture, lahko soočijo z več težavami kot mlajše vozniške generacije.
Nekateri starejši sami spoznajo, da ne morejo več varno za volan, a se težko odpovejo vožnji. Zaradi vse pogostejše pojavnosti demence pa se svojega stanja niti ne zavedajo. Zato AVP apelira na svojce in bližnje, da so pozorni na spremembe v vedenju starejšega imetnika vozniškega dovoljenja in ga spodbudijo k obisku osebnega zdravnika.
Pozorni morajo biti tudi svojci
Voznikov z demenco, ki so popolnoma prepričani, da lahko vozijo, tudi ko zaradi napredovanja bolezni to že ni več varno, zelo pogosto tudi bližnji ne morejo prepričati, naj se odpovejo vožnji. V tem primeru je ključno sodelovanje z izbranim zdravnikom oziroma s specialisti, v kolikor se voznik že zdravi pri njih. Včasih na resnost in napredovano bolezen žal opozori šele nastanek prometne nesreče. Zato je ura ali dve obnovitvene oziroma kondicijske vožnje pod vodstvom strokovnjaka lahko tista, ki vozniku pokaže realne omejitve, s katerimi se že sooča zaradi bolezni. Mnenje takšnega strokovnjaka bo morda voznik z demenco lahko lažje sprejel, kot pa če ga k opustitvi vožnje nagovarjajo bližnji, četudi v imenu varnosti njih samih in ostalih udeležencev v prometu. Nujno je, da oseba opravi pregled pri osebnem zdravniku, ki bo po ugotovitvi znakov demence pacienta napotil k specialistu.
V Sloveniji se ocenjuje, da ima demenco že čez 35.000 oseb, a je precej tudi nezabeleženih bolnikov. Osebe z demenco pogosto menjujejo strani (levo, desno), ne prepoznavajo barv semaforja, prometne signalizacije ter so nepozorni na vrsto drugih okoliščin in na cestno-prometne predpise. Pogosto so dezorientirani, se ne znajdejo, predvsem na novih poteh ali v okoliščinah, kot je zelo gost promet. Vse to predstavlja visoko stopnjo tveganja za nastanek prometne nesreče.
Sožitje za večjo varnost
AVP v sodelovanju z generalno policijsko upravo, Darsom, Rdečim križem Slovenije, Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi že od leta 2015 za starejše izvaja projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, ki je brezplačno. Od leta 2017 je pri tem sodelovalo več kot 3500 voznikov seniorjev, odpeljali so prek 500 svetovalnih voženj, letos so izvedli 19 delavnic, na katerih je bilo prisotnih 400 udeležencev, do konca leta je načrtovanih še 9 delavnic.
Prijavi se lahko vsak starejši voznik, ki ima željo izpopolniti svoje znanje in vozniško kondicijo. Z delavnicami želijo pomagati tudi tistim, ki se ne želijo podati na pot, po kateri še niso vozili, sicer pa obvladajo vožnjo po določeni relaciji, ki je zanje utečena in jim je dobro poznana.
Kako lahko starejši vozniki podaljšajo vozniški izpit?
Do leta 2011 je zakonodaja omogočala samodejno podaljševanje dovoljenja do 80. leta starosti. Nato pa je novela zakona o voznikih določila, da morajo vozniki, starejši od 70 let, za podaljšanje izpita za največ pet let predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo avtomobila. Podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je lahko tudi krajša in omejena na rok, določen v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila, ki ga izda izvajalec zdravstvene dejavnosti.
Na pregledu za podaljšanje vozniškega dovoljenja pri specialistu medicine dela, prometa in športa preverijo vid, krvni sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Kandidati za podaljšanje vozniškega staleža morajo izpolniti tudi vprašalnik. Če osebni zdravnik ali specialist potrdi bolezen, zaradi katere varna vožnja morda ni več možna, mora oseba opraviti preglede že pred omenjeno starostjo.
Zdravnik lahko določi tudi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti tudi na preizkus vožnje v šoli.
