Uprava RTVS se v sporazumu zavezuje, da bo v dogovorjenih rokih izpolnila stavkovne zahteve, med drugim novinarsko in uredniško avtonomijo ter stabilno in primerno financiranje RTVS.
S podpisom stavkovnega sporazuma se tako končuje najdaljša novinarska stavka na RTVS, ki so jo sindikati vladi, DZ, tedanjemu programskemu svetu in vodstvu RTVS napovedali 13. maja 2022, so v sporočilu za javnost zapisali v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS.
Po dveh letih pogajanj z različnimi pogajalci so zahteve izčrpane, uprava RTVS pa se s podpisom zavezuje, da jih bo izpolnila v izpogajanem roku in okrepila socialni dialog, so še navedli.
Kot so v skupnem sporočilu zapisali podpisniki sporazuma, ob Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS in upravi RTVS še Sindikat novinarjev Slovenije, se uprava s sporazumom zavezuje, da bo delavske predstavnike vključila v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTVS, si prizadevala za ohranitev delovnih mest in zaposlenosti ter nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo, ter z novinarskimi sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti.
Svet upravi naložil predstavitev finančnih in kadrovskih učinkov stavkovnega sporazuma
Svet RTV Slovenija je s sklepom upravi naložil, da na prihodnji seji predstavi finančne in kadrovske učinke sporazuma. Svetniki so konec stavke pozdravili, v razpravi pa najprej pričakovali odgovore, zakaj je uprava za dosego dogovora s sindikati potrebovala devet mesecev. Martić in predsednica koordinacije novinarskih sindikatov na RTVS Helena Milinković sta zagotovila, da je šlo za natančno usklajevanje, k trajanju pa so prispevale tudi odsotnosti, bolezni in druge obveznosti.
Milinković je ob tem poudarila, da bodo zadovoljni, ko se bo dogovor začel izvrševati. "Mi lahko tu filozofiramo, iščemo rešitve, ampak če stabilnega sistemskega financiranja javnega zavoda ni, potem se ne bo nič zgodilo," je poudarila. Od sveta pa pričakujejo, da bo odgovorno sprejemal odločitve ter da v razpravi o programsko-produkcijskih načrtih ne razmišljajo o osebnih preferencah, ampak o javnosti, gledalcih, poslušalcih, bralcih in zaposlenih.
"To ni le naš boj, temveč boj vseh državljanov in državljank"
Sporazum prav tako določa, da bo uprava RTVS v 30 dneh obravnavala in odgovorila na vsako zahtevo zaposlenih in honorarnih sodelavcev po razporeditvi na delovna mesta in v plačne razrede glede na naloge, ki jih dejansko opravljajo, začela pogajanja za odpravo anomalij pri plačah zaposlenih v spodnji tretjini plačne lestvice ter v devetih mesecih od sklenitve sporazuma pregledala in predlagala spremembe vseh aktov v zavodu, ki se nanašajo na novinarsko in uredniško avtonomijo, pri čemer bodo imeli socialni partnerji in aktivi pravico do predhodnega mnenja.
Podpisniki sporazuma ob tem poudarjajo še, da se zavedajo, da je rešitev akutnih kadrovskih in finančnih težav zgolj "zagotovitev stabilnega in sistemskega financiranja največje medijske in kulturne ustanove v Sloveniji".
Pričakujejo, da se bo tudi vlada bolj odločno angažirala ter zagotovila financiranje javnega medija in enakovredno obravnavo javnih uslužbencev RTVS v okviru pogajanj o uskladitvi plač v javnem sektorju.
"Novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija so lahko zagotovljene v popolnosti le, če je zagotovljeno stabilno in zadostno sistemsko financiranje," ob tem še izpostavljajo v koordinaciji sindikatov. Tako napovedujejo nadaljnji boj za kolektivne pravice zaposlenih ter kakovosten in profesionalen javni medij.
"To ni le naš boj, temveč boj vseh državljanov in državljank, ki ste nam s svojo angažiranostjo stali ob strani v najtežjih preizkušnjah in neizmernih političnih pritiskih. Močan javni medij zagotavlja močno javnost, pluralno in demokratično družbo," so še v koordinaciji sklenili v sporočilu za javnost.
Svetnike zanimala tudi dopisniška mreža
Namestnica predsednika sveta Špela Stare je od uprave zahtevala pojasnila o spremembah v dopisniški mreži. Strinjala se je, da so nekatere spremembe predvidene že v PPN za letošnje leto, a dodala, da jo krnitev dopisniških mest skrbi in da to ni prava smer. Član sveta Boštjan Ogris pa je poudaril, da so dopisniki in aktiv informativnega programa v pismih opozorili na nepreglednost uprave pri spremembah dopisniške mreže.
Martić je zagotovil, da se dopisniška mreža ne krči in da je šlo za šum v komunikaciji, a potrdil, da organigram o razdelitvi dopisnikov na televizijske in radijske umikajo. Direktor Radia Slovenija Mirko Štular pa je dodal, da ne gre za razkroj mreže, morajo pa se držati letošnjega PPN. V njem je sicer določeno, da se konec julija zapira eno dopisniško mesto v Bruslju, dopisniški mesti v Moskvi in Rimu pa bosta zaprti med 31. avgustom in predvidoma 1. januarjem 2025.
Štular je poudaril, da se mora dopisniška mreža posodobiti in postati bolj učinkovita. O ukinitvi enega dopisnika v Bruslju je dodal, da noben zavod podobne velikosti tam nima dveh dopisnikov. Zaradi vojne v Ukrajini pa razpravljajo tudi o podaljšanju dopisništva v Moskvi. Povedal je še, da posodabljajo pravilnik o delovanju dopisniške mreže RTVS v tujini, v katerem bodo skušali dati večjo finančno odgovornost direktorjem, ker bodo na tak način lažje razporejali sredstva.