Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je na podlagi avtomatične izmenjave podatkov s tujino prejela informacije o računih Slovencev in slovenskih podjetij v tujini. Pravzaprav je Furs prejel večino podatkov o finančnih računih za davčno leto 2020, medtem ko na določene podatke še čaka. Po doslej zbranih podatkih je teh računov približno 182 tisoč. Če račun v tujini imate in ga (še) niste prijavili, pa vam grozi vsaj od 200 do 1200 evrov globe.
Z naskokom najvišji pri nas je delež računov fizičnih oseb
Največ računov v Avstriji in Nemčiji
Finančna uprava sicer izmenjuje podatke s tujino na tri načine, in sicer na podlagi zaprosila, spontano in avtomatično. Slednje poteka enkrat letno, rok za izmenjavo podatkov je 30. september, kljub minulemu roku pa lahko podatke Furs še vedno prejme. Letos na zadnji septembrski dan je bilo, kot pojasnjujejo v Fursu, na seznamu jurisdikcij za izmenjavo podatkov o finančnih računih 107 jurisdikcij, iz katerih Furs lahko prejme podatke za davčno leto 2020. Iz 75 jurisdikcij so podatki že prispeli, iz dveh jurisdikcij je bilo prejeto ničelno poročilo, podatke iz 30 jurisdikcij na finančni upravi še čakajo, zato je dejansko število računov Slovencev in slovenskih podjetij v tujini še večje. Podatki, ki so bili za davčno leto 2020 uspešno prejeti, se še tehnično obdelujejo, pojasnjujejo v Fursu.
Je pa že jasno - največ poročil je Furs prejel iz Avstrije in Nemčije, od koder je prišlo kar 63 odstotkov vseh uspešno prejetih poročil. Z naskokom najvišji pri nas je delež računov fizičnih oseb, ki je zadnja leta v porastu, predvsem po zaslugi spletnih bank, kot so N26, Revolut in Monese, in tudi za te račune (saj imajo mednarodno številko bančnega računa IBAN) velja, da jih je treba prijaviti. Ne le njihovega odprtja, pač pa tudi njihovo zaprtje in vsakršne morebitne spremembe. Ko so pri Revolutu zaradi brexita svoje račune preselili v Litvo, imetnikom pa dodelili nove številke računov (IBAN), je bilo takšne spremembe treba prijaviti Fursu, čeprav imetniki banke niso spremenili.
Vsaj 200 evrov kazni za fizične osebe
Fizična oseba, ki odpre plačilni račun v tujini, mora finančni upravi ta račun prijaviti v osmih dneh od odprtja. Enak rok je tudi za prijavo zaprtja ali drugih sprememb v zvezi z računom. Če računa, ki bi ga morali prijaviti, niste prijavili kot posameznik, vam grozi od 200 do 1200 evrov globe, če tega niste storili kot s. p., je globa od 800 do 10.000 evrov, če pa tega ni storila pravna oseba, je globa od 1200 do 15.000 evrov za mala podjetja oziroma od 3200 do 30.000 evrov za srednja in velika podjetja.
Nekaterih računov ni treba prijavljati
Omeniti velja tudi, da je skupna objavljena številka o računih v tujini precej višja od števila prijavljenih računov, saj je treba prijaviti le plačilne, torej transakcijske račune, ne pa tudi skrbniških, varčevalnih in drugih računov, za katere zavezanci niso dolžni dajati podatkov. Seveda pa so del tega odstopanja tudi računi, ki bi morali biti prijavljeni, pa niso. Finančna uprava lahko torej pridobi podatke o finančnih računih slovenskih rezidentov, ki imajo te odprte v tujini, če se podatki potrebujejo pri izvajanju in uveljavljanju nacionalne davčne zakonodaje.
Poleg avtomatične izmenjave - pristojni organi si izmenjujejo podatke na predpisan način brez predhodnega zaprosila glede določenih kategorij informacij, kar so na podlagi OECD Standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih prvič izvedli leta 2017 - lahko Furs podatke pridobi tudi na zahtevo, kar pomeni, da tujemu pristojnemu organu pošlje zaprosilo za informacije, ki se nanašajo na konkretnega davčnega zavezanca, rezidenta Slovenije. Lahko pa se zgodi tudi, da pride do spontanega posredovanja teh podatkov, in sicer, ko davčni organ razpolaga z informacijami, ki bi bile lahko zanimive za davčni organ druge države, in potem takšne informacije brez predhodnega zaprosila spontano posreduje pristojnemu organu druge države. V tem primeru je slovenska finančna uprava lahko tako pošiljatelj kot prejemnik informacij.
Se še lahko izognete globi?
Davčni zavezanec, ki ni oddal davčne napovedi oziroma te ni oddal v roku, ima dve možnosti: da vloži davčno napoved na podlagi samoprijave ali da vloži davčno napoved po roku, brez samoprijave. Samoprijavo zavezanec lahko vloži najpozneje do vročitve odmerne odločbe, do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora, do začetka postopka o prekršku ali do začetka kazenskega postopka. Če davčni zavezanec predloži davčno napoved po izteku predpisanega roka, pa ne uveljavlja samoprijave ali zamude iz objektivnega razloga, se v odločbi od neplačanega davka obračunajo obresti v višini 3 odstotke letno, in sicer od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi. Davčni zavezanec je lahko kaznovan tudi za prekršek.