Samomorov je še vedno več na vzhodu države, vendar zemljevida ne moremo več izrazito dati na pol.
V najnovejši raziskavi, v kateri so sodelovali tudi slovenski avtorji, so ugotavljali, da prvih 15 mescev epidemije ni vplivalo na umrljivost zaradi samomora. V prvem letu epidemije novega koronavirusa smo tako tudi v Sloveniji zabeležili upad oziroma stagnacijo samomorilnega količnika v primerjavi s predhodnimi leti. Drugače je bilo v drugem letu epidemije, ko je število samomorov v Sloveniji zraslo za 63. Kaj so razlogi, katere skupine so najbolj ogrožene in kako ukrepati, če je v naši bližini človek s samomorilnimi mislimi?