Fotografija je simbolična.
V času epidemije so se vsakodnevno v javnosti izpostavljale težave otrok in šolarjev, govorili smo o posledicah, ki sta jih prinesla zaprtje šol in socialna izolacija najmlajših. Medtem se je na veliko področjih pozabilo na študente. Postali so najbolj spregledana skupina, o kateri kot da bi ne razmišljal nihče. Fakultete so se zaprle, študentski domovi so jih postavili pred vrata, mnogi so morali vrniti svoje najemniške sobe, tudi ker se je ustavilo študentsko delo. Nekaterim je prav slednje sploh omogočalo spodobno bivanje in študij.
Iz študentskih sob na cesto
Komisija za socialnoekonomska vprašanja Univerze v Ljubljani, ki jo zastopajo predstavniki študentov in akademskega osebja fakultet, se je s časom začela soočati s stiskami med študentsko populacijo, pravi Maja Dizdarević iz Centra za osebni in profesionalni razvoj študentov. "Na podlagi njihovih pobud in identificiranih potreb študentov nam je postalo jasno, da je v tej smeri treba nujno nekaj premakniti. Določena skupina študentov je zelo motivirana za študij, a za to, da je v tem uspešna, mora zraven tudi služiti denar. Delo preko študentskih napotnic so študentje običajno našli prav v panogah, ki se jim je delo izrazito zmanjšalo ali pa celo ustavilo, to sta gostinstvo in turizem. Tudi v drugih podjetjih so brez dela najprej ostali študentje." Njihove zgodbe so bile vezane na finančno pomanjkanje, osebne stiske, tudi duševne težave in v prvi vrsti so zanje ustanovili psihosocialno svetovalnico. Čeprav poletje velja za mirno obdobje v študentskem koledarju, so se vseeno odločili za nekaj več akcije. Povezali so se z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in skupaj so izoblikovali predloge kriterijev za pomoč, saj želijo transparenten projekt, kjer bo jasno, komu in za kaj je pomoč namenjena.
"Študentom bi radi posredovali jasno sporočilo, da niso sami, da naj oddajo prijavo in skupaj bomo našli najboljše poti. Prišli jim bomo naproti," sporoča Dizdarevićeva in z veseljem ugotavlja, da so v samo prvih petih dneh preko donacij s SMS-sporočili na številko 1919 in s transakcijami donatorjev že zbrali več kot tri tisoč evrov. Na podlagi zastavljenih kriterijev bodo študentom jeseni sofinancirali stroške bivanja, omogočili vrednostne bone za prehrano, tudi obleke, ali poskrbeli za boljši dostop do interneta.
Obetaven začetek akcije
Primarna ciljna skupine ZPMS so sicer otroci in družine z mladoletnimi otroki, a zdaj prvič zaganjajo projekt za pomoč študentom. "Študentje se sicer na nas glede finančne pomoči obračajo v veliko manjši meri kot družine z mladoletnimi otroki. Takih prošenj dobimo samo nekaj na leto, vedno pa jih obravnava naša komisija za socialna vprašanja in humanitarne projekte, ki pregleda vsak individualen primer in sprejme sklep glede vrste in višine pomoči. Veseli nas, da bomo vsaj začasno, morda pa tudi še naprej, nadgradili naš socialno-humanitarni program in finančno pomagali tudi študentom v stiski," tako strokovna svetovalka ZPMS Pika Potočnik. Dodaja, da so se za sodelovanje odločili, ker je Univerza v Ljubljani pri svoji ideji iskala zanesljivega in zaupanja vrednega partnerja. Kar nekaj mesecev so skupaj pripravljali razpis, kriterije in vlogo, da je akcija sedaj pripravljena, in menda že kaže obetavne začetke.
Projekt Srčna UL se je tako začel v juniju z zbiranjem denarja. Študentje, ki bi radi prosili za finančno pomoč, bodo vlogo lahko oddali med 15. septembrom in 15. oktobrom po pošti na naslov Univerze v Ljubljani, vse informacije o razpisu pa so dostopne na njihovi spletni strani. Tako za tiste, ki želijo pomagati, in za tiste, ki želijo oddati vlogo za pomoč. Jeseni bo tako zasedala komisija, ki bo skladno z zbranimi sredstvi izbrala kandidate in višino pomoči. "Nato bo s svojim delom pristopila ZPMS, ki bo poskrbela za plačilo računov, najemnine, nakup izobraževalnih in življenjskih potrebščin. Ali se bo akcija kasneje še nadaljevala, je še stvar dogovora, a bilo bi super, če bi postala tradicionalna." Vsekakor si želijo, da bi lahko pomagali čim več študentom Univerze v Ljubljani, ki pa seveda prihajajo z vseh koncev Slovenije. V ZPMS so še izrazili upanje, da se z njimi morda poveže še katera druga slovenska univerza.
