Mestna občina Maribor in občina Miklavž na Dravskem polju se po podatkih Agencije RS za okolje že nekaj časa bojujeta z veliko onesnaženostjo zraka z delci PM10. Glavni vir delcev PM10 je zgorevanje trdnih goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase, pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje. Zato je vlada prejšnji teden sprejela odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor, ki po navedbah mariborske občine predstavlja pomembno osnovo za kandidiranje na razpisih Eko sklada in nadaljnje izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka v obeh občinah. Dokument je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, predloge ukrepov pa skupna občinska uprava Maribor.
Več razlogov za obnovo
Pri pripravi odloka so zasledovali cilj, da se onesnaženost zraka kar se da zmanjša, hkrati pa upošteva razvojne načrte in usmeritve ter finančne zmožnosti. Prvi sklop predstavljajo ukrepi na področju učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije, ki so usmerjeni predvsem v zmanjševanje emisij zaradi ogrevanja stavb. S temi ukrepi se med drugim spodbuja energetska obnova stanovanj, večstanovanjskih zgradb in javnih objektov.
Prezgodnje smrti zaradi onesnaženega zraka
Boljša kakovost zraka je v zadnjem desetletju prispevala k znatnemu zmanjšanju števila prezgodnjih smrti v Evropi, vendar skoraj vsi Evropejci še vedno trpijo zaradi onesnaženosti zraka. Te ugotovitve izhajajo iz letošnjega poročila Evropske agencije za okolje o kakovosti zraka v Evropi, ki temelji na najnovejših uradnih podatkih o kakovosti zraka iz več kot 4000 merilnih postaj po vsej Evropi v letu 2018. Po ocenah agencije naj bi bila izpostavljenost drobnim delcem leta 2018 vzrok za približno 417.000 prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah. Približno 379.000 od teh smrti je bilo zabeleženih v EU-28. (dr)
Kot so nam pojasnili v Eko skladu, so lani dodelil 78 milijonov evrov nepovratnih spodbud in skoraj 58 milijonov evrov ugodnih kreditov za okoljske naložbe. S temi spodbudami je bilo izvedenih več kot 21.000 okoljskih investicij v vrednosti okrog 390 milijonov evrov. Navajajo, da so lani za energetsko obnovo stavb dodelili skoraj 40 milijonov evrov, v povprečju pa se je za to v zadnjih desetih letih dodelilo približno 25 milijonov evrov na leto, še pojasnjujejo. V Eko skladu poudarjajo, da je razlogov za energetsko obnovo stavb več, in sicer od zmanjšanja porabe energije, kar pomeni tako manj emisij v zraku kot tudi manjše stroške, do večje kakovosti bivanja.
Velik del finančnih spodbud je namenjen zamenjavi zastarelih kurilnih naprav. Pri Eko skladu razpolagajo s podatkom, da je bilo lani v Sloveniji zamenjanih 6048 kotlov, še leto prej pa zgolj 2600, po informacijah Instituta Jožef Stefan (IJS) bi se moralo v državi zamenjati 130.000 dotrajanih kotlov, kar znese, kot pravijo na IJS, 10.000 na leto. "Leta 2017 je bilo v državi po modelski oceni inštaliranih še 131.000 neustreznih kotlov na lesno biomaso," opozarjajo v Eko skladu. Največ Slovencev se dotrajan ogrevalni sistem odloči nadomestiti s toplotno črpalko, po podatkih Eko sklada je bilo v letu 2019 med naložbami v ogrevalne sisteme največ vlog za subvencije ravno za toplotne črpalke.
Kurilne naprave morajo biti redno vzdrževane
Ker je poznavanje pravilne uporabe kurilnih naprav na trdna goriva in ustrezne priprave lesne biomase med ljudmi še vedno pomanjkljivo, tretji odlok predvideva izobraževanje občanov. Da bi izboljšali ozaveščenost na tem področju, Eko sklad ponuja brezplačno energetsko svetovanje za občane v okviru mreže ENSVET. V lokalnih pisarnah ENSVET-a, ki se nahajajo v številnih občinah po vsej Sloveniji, v Mariboru denimo v Grajski ulici 7, kamor lahko pridejo po nasvet tudi prebivalci občine Miklavž na Dravskem polju, delujejo usposobljeni neodvisni energetski svetovalci. "Z brezplačnimi nasveti in razgovori občanom pomagamo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah," pojasnjujejo v Eko skladu.
Za čistejši zrak 28,6 milijona evrov
Na območju mestne občine Maribor je za realizacijo ukrepov ocena potrebnih sredstev 28,6 milijona evrov, od tega bo občina zagotovila 8,7 milijona evrov, država skoraj 13 milijonov evrov, za ostalo pa so predvideni viri iz skladov EU in javno-zasebnih partnerstev.
Za občino Miklavž na Dravskem polju je ocena potrebnih sredstev 1,5 milijona evrov, od tega bo občina zagotovila nekaj več kot 420.000 evrov, ostalo pa bo financirano s strani države in EU-skladov.
Kot pravijo, svetovanje povečuje energetsko ozaveščenost občanov, povečuje prihranke energije in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, s tem pa olajšuje uresničevanje nekaterih ukrepov in programov energetske politike. V Eko skladu še poudarjajo, da je država finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav določila kot enega izmed ključnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka.
Nekatere objavljene subvencije Eko sklada:
100 odstotkov vrednosti naložbe za zamenjavo sistema za pripravo tople vode za socialno šibkejša gospodinjstva,
100 odstotkov vrednosti naložbe za izolacijo fasade za socialno šibkejše,
do 50 odstotkov vrednosti naložbe za vgradnjo toplotne črpalke, največ 5000 evrov,
do 25 odstotkov za zamenjavo stare kurilne naprave s toplotno črpalko v skupnih kotlovnicah.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
