V primerjavi s predhodnim dnem se je sedemdnevno povprečje potrjenih primerov povečalo za 17, 14-dnevna pojavnost na 100.000 pa za 12.
Število potrjenih okužb je bilo v torek največje po 18. maju, ko je število novih potrjenih primerov zadnjič letos preseglo 500. v primerjavi s podatki za dan prej pa je bilo višje za 31.
Po oceni NIJZ je v državi trenutno 4015 aktivnih okužb, kar je 262 več kot dan prej.
V torek so opravili tudi 17.740 hitrih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR-testiranjem.
Vodja svetovalne skupine Mateja Logar je sinoči za 24ur zvečer povedala, da se uresničujejo napovedi, ki so jih podali že pred mesecem.
"Takrat smo opozarjali, da bomo imeli v jesenskih mesecih težave." Kljub temu trenutno ne razmišljajo v smeri zaprtja države: "V svetovalni skupini menimo, da lahko z doslednim spoštovanjem sistema PCT kar dolgo časa vzdržujemo odprto državo. Seveda je ob tem treba poudariti, da je pri bolj kužni različici delta še posebej potrebno upoštevanje vseh higienskih ukrepov, ki se jih v zadnjem času zelo slabo držimo," je opozorila.
Pri cepljenju smo pozni, pozabili smo na Švedsko
Svetovalna skupina za covid-19 bo v ponedeljek sprejela predlog novega semaforja ukrepov. Glavni dejavnik, tako je Logarjeva povedala danes, bo zasedenost bolniških postelj. Če bo število okužb raslo, pa bodo PCT-pogoj razširili in povečali zahtevano pogostost testiranja.
S 40-odstotno precepljenostjo po besedah Logarjeve število okužb ni več tako pomembno. "Vemo pa tudi, da je v Sloveniji glavni omejujoči dejavnik število bolniških postelj, zato bomo tako kot verjetno še številne druge evropske države semafor ukrepov prilagajali temu," je pojasnila.
PCT je smer v odprto družbo, če ...
V strokovni skupini so mnenja, da lahko sistem PCT družbo ohranja odprto, če ga upoštevajo tako uporabniki kot ponudniki storitev in dejavnosti. "Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da sistem PCT ni namenjen omejevanju, ampak temu, da je dejavnost odprta, čeprav bi bila v podobnih pogojih lani ali spomladi že davno zaprta," je povedala.
Če se bo epidemiološka slika še slabšala, bodo v strokovni skupini predlagali, da bi se sistem PCT razširil, pogostost testiranja pa povečala. Po besedah Logarjeve je predvideno, da bi se s slabšanjem epidemiološke situacije postopoma tudi za zaposlene, ki se zdaj testirajo enkrat tedensko, povečala frekvenca testiranja. Čeprav je vlada nekaterim zaposlenim omogočila tedensko testiranje, Logarjeva poudarja, da je strokovna skupina mnenja, da so hitri antigenski testi veljavni 48 ur. Ob tem opozarja, naj ljudje s simptomi opravijo PCR-test, ki velja kot dokaz za potrditev okužbe.
Logarjeva ocenjuje, da smo pri cepljenju pozni, saj smo slabši od številnih evropskih držav. "Zanimivo je, da smo dogo poslušali, kako je na Švedskem, zdaj ko je tam precepljenost blizu 90-odstotna, pa primerjava s Švedsko ni več tako popularna."
Po delti težave s sluhom
Večina cepljenih bolnikov, ki se v bolnišnici zdravijo zaradi okužbe s covidom-19, ima pridružene bolezni, je dejala predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Velikih razlik v poteku bolezni pri različici delta glede na prejšnje ni, nekateri bolniki pa po preboleli bolezni poročajo o težavah s sluhom, je dodala.
Stanje na ljubljanski infekcijski kliniki je za zdaj stabilno, je v izjavi za medije ocenila predstojnica klinike Tatjana Lejko Zupanc. Ker sta v ponedeljek covidna oddelka zopet odprli Splošna bolnišnica Celje in Klinika Golnik, se je nekoliko zmanjšal pritisk na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana.
Kot je povedala Lejko Zupančeva, v UKC Ljubljana bolnike trenutno zdravijo v eni hali diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) in na infekcijski kliniki. V naslednjem tednu načrtujejo razširitev kapacitet v DTS in povečanje kapacitet intenzivnih postelj. Verjetno pa bo treba odpreti tudi dodatne kapacitete za tiste, ki ne potrebujejo intenzivne terapije, je ocenila infektologinja.
Koliko cepljenih bolnikov zdravijo zaradi okužbe z novim koronavirusom?
"Povprečna starost bolnikov je okoli 64 let. Bolniki v intenzivni terapiji pa so nekoliko starejši od teh na navadnih oddelkih," je povedala Lejko Zupančeva. Imajo tudi bolnike, ki so mlajši od 50 let, zdravijo pa tudi dojenčka in njegovo mamo. Otroci po pojasnilih Lejko Zupančeve sicer bolnišničnega zdravljenja ne potrebujejo pogosto.
Na vprašanje, koliko cepljenih bolnikov zdravijo zaradi okužbe z novim koronavirusom, je Lejko Zupančeva odgovorila da malo. "Tisti, ki so bili polno cepljeni, so praktično vsi imeli neka osnovna stanja, zaradi katerih imunski odgovor ni bil tak, kot bi moral biti," je pojasnila predstojnica infekcijske klinike. Med hospitaliziranimi cepljenimi bolniki so večinoma bolniki, ki prejemajo kemoterapijo ali biološka zdravila. Številni od njih protiteles sploh ne razvijejo, ne glede na to, ali se okužijo ali pa cepijo. Večjih razlik v poteku okužbe pri različici delta ni, posamezni bolniki sicer poročajo o težavah s sluhom, je dodala Lejko Zupančeva.
Velik problem, ki ni hitro rešljiv je po njenih besedah kader. Medicinske sestre potrebujejo izobraževanje, ki je dolgotrajno, hkrati drugi odhajajo tudi zato, ker najdejo delovno mesto bližje domu. "Povprečna medicinska sestra na kliniki za infekcijske bolezni je delala tudi po tri vikende na mesec, imajo tudi več kot osem nočnih izmen," je situacijo pojasnila Lejko Zupančeva. Zato je ne čudi, da kader odhaja.
Po njenih besedah bo treba stanje urediti sistemsko, saj bodo v nasprotnem primeru morali zmanjševati število bolniških postelj.
Poklukar: Zdaj je čas za enotnost kot v devetdesetih
Za nami je leto in pol izkušenj z novim koronavirusom in zdaj že vemo, kako ukrepati in uporabiti zdravo kmečko pamet, zato ne potrebujemo razglašanja epidemije. Zadošča spoštovanje najširšega družbenega dogovora, da pomagamo drug drugemu, je ob obisku Celja in Šmarja pri Jelšah dejal zdravstveni minister Janez Poklukar.
"Ključno se je zavedati, da zdravstvo ni neskončno, saj imajo prebivalci Slovenije poleg covida-19 še vedno tudi vse druge bolezni. Brez skupnega napora za ohranitev normalne dostopnosti zdravstvenih storitev se lahko čakalne vrste še podaljšajo. Zdravstveni delavci še vedno z entuziazmom stopajo v četrti val, a močno izčrpani," opozarja zdravstveni minister. To po njegovem v družbi povzroča napetosti, ki ne omogočajo mirnih priprav niti dobre popotnice za novi val virusa, zato je pomembno vedeti, da nas epidemija ne sme deliti, pač pa združevati. "Ni prostora za individualizem, pač pa za podobno narodno enotnost, kot smo jo imeli ob plebiscitu leta 1990," pravi Poklukar.
Na vprašanje, ali bo imela Slovenija dovolj zmogljivosti v bolnišnicah za obvladanje četrtega vala, je odvrnil, da obsega epidemije ne določa zdravstvo, pač pa vsi skupaj. "Ključno sporočilo mora biti tudi danes, da projekcije niso rožnate in so razmere resne, zato začnimo striktno izvajati dogovorjene ukrepe vsi skupaj. Eden ključnih ukrepov je zagotovo cepljenje," je dodal.
Napovedal je še, da bodo v naslednjih dneh pripravili projekcije razvoja epidemije in s tem povezan semafor ukrepov. S stroko se o tem že pogovarjajo in glede na izkušnje v zadnjem letu in pol se pri kriterijih za sprejemanje določenih ukrepov osredotočajo predvsem na zasedenost bolnišničnih in intenzivnih postelj. Novi semafor bo zato po njegovih besedah najverjetneje temeljil prav na teh podatkih.
IJS: Slovenija bo v rdeči fazi predvidoma že do konca tega tedna
Institut Jožef Stefan (IJS), ki pripravlja modele razvoja epidemije, je včeraj objavil novo napoved. Po njihovih izračunih bo Slovenija rdečo fazo na evropskem semaforju ukrepov dosegla predvidoma v petek, temnordečo pa v sredini septembra. Po napovedih bodo bolnišnice v drugi polovici septembra dnevno sprejele 60 covidnih bolnikov.
Ob trenutnih trendih bomo v Sloveniji rdečo fazo evropskega semaforja dosegli v petek, napovedujejo na Institutu Jožef Stefan. "Če bomo tako nadaljevali, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah," opozarjajo. Za prehod v rdečo fazo po evropskem semaforju mora 14-dnevna pojavnost koronavirusa na 100.000 prebivalcev v neki državi znašati več kot 200.
Ob tem napovedujejo, da bo četrti val zaradi velike kužnosti različice delta predvidoma tako obsežen, da se bo do pomladi okužil bolj ali manj vsak necepljeni. "Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa, da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo potrebno, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni," pozivajo na IJS. Zaželena precepljenost odrasle populacije je nad 90 odstotki. Po podatkih vlade je trenutno z vsemi odmerki cepljenih 50 odstotkov starejših od 18 let.
Rast epidemije Leon Cizelj z IJS v večji meri pripisuje bolj kužnemu delta sevu. Okužbe, ki k nam prihajajo iz tujine, po njegovih besedah ne pomagajo pri trenutni situaciji, a vseeno ne gre za zelo pomemben vir okužb. Trenutna situacija je po njegovih besedah posledica vedno večjih številk. "Gremo preko 400 pozitivnih testov na dan, vedno težje je slediti kontaktom, kar pomeni, da bo tudi epidemija hitreje napredovala," napoveduje Cizelj.
Konkretnih napovedi za bolnišnice Cizelj še ni želel podati. Glede na njegove izračune bomo sicer do začetka septembra beležili 1000 okužb dnevno, do sredine pa že 2000. "Pri 2000 pozitivnih testih na dan računam, da bo šlo v bolnišnice 60 ljudi dnevno," je za STA povedal Cizelj. Rast epidemije sicer nekoliko blaži veliko število prebolevnikov. Kljub temu pa do sredine oktobra oziroma novembra ne vidijo načina, ki bi upočasnil rast epidemije, je še dejal Cizelj.
