Tako hude suše ni bilo že od leta 2003: Letošnja letina koruze bo katastrofalna

Ob tradicionalnem dnevu koruze je Skupina Panvita skupaj z Biotehniško šola Rakičan in Kmetijskim zavodom Murska Sobota pripravila predavanja in predstavitev poskusnih nasadov različnih hibridov koruze na testnih poljih. "Preko sortnih poskusov bomo ugotovili, kateri sortni hibridi so trenutno najprimernejši za sajenje. Po žetvi bodo znani rezultati in za kmete bomo pripravili izobraževanja, kjer jim bomo tudi svetovali, katere hibride je smiselno sejati na katerih tleh," je pojasnil direktor KGZ Murska Sobota Stanislav Kapun. Kot je dejal, je koruza kljub vse pogostejšim sušam še vedno najpomembnejša poljščina pri nas in tudi v prihodnje se to verjetno ne bos premenilo. Tudi zato je po njegovem smiselno še naprej delati na razvoju hibridnih vrst.

Tako hude suše ni bilo že dvajset TAko let

Letos pa je letina koruze kljub različnim hibridom vseeno katastrofalna. "Tako hude suše ni bilo že od leta 2002 oziroma 2003," je pripomnil direktor Panvite Branko Virag. Spomladi so sicer še računali, da bo letina dobra, kajti setev je bila normalna, vznik tudi, razmere pa idealne do konca junija, ko se je začel prvi toplotni udar. Vročina je znova udarila julija, ko je bil val zelo dolg, in trikrat v avgustu.

Na izrazito lahkih, peščenih tleh je žetev že končana, pridelek pa med tremi in petimi tonami na hektar, kar je približno 70 do 80 odstotkov manj od pričakovanj. Na srednjih ali težkih tleh bo pridelek med 60 in 70 odstotki običajnega. Kot zelo dobro pa Virag ocenjuje odločitev za naložbo v dva namakalna sistema, pri čemer izkušnje kažejo, da je lahko ob namakanju pridelek v sušnih obdobjih večji za polovico, v izrednih razmerah pa tudi do 80 odstotkov.

Panvita, ki je največji pridelovalec koruze, to prideluje na več kot 1200 hektarjih, kjer običajno požanjejo okoli 15.000 ton pridelka. Tega namenijo tako predelavi v živalsko krmo kot slovenskim mlinom za predelavo, ob tem pa od kmetov kooperantov odkupijo še okoli 15.000 ton pridelka letno. Letos bo pridelka seveda manj. "Od kooperantov bomo odkupili vso razpoložljivo koruzo, jo posušili in skladiščili. Ta bo potem namenjena za hrano. Upajmo, da bo pridelka dovolj do naslednje sezone," je dodal.

Kaj pa stroški pridelave in odkupna cena? "Pri pridelavi letos ni stroška, ki se ne bi zvišal. Najbolj enormno so se podražila gnojila - kar za šestkrat, za 50 odstotkov se je podražilo gorivo, tudi drugi stroški so se zvišali za 10 do 20 odstotkov. Slovenija ni imuna na podražitve. Po drugi strani so se dvignile tudi odkupne cene. Danes je pri nas odkupna cena za tono koruze 305 evrov, kar je za 35 odstotkov več kot lani," odgovarja Virag in ob tem dodaja, da bo letos računica še znosna, skrbi pa ga naslednje leto. "Predvsem zaradi gnojil. V Evropi proizvodnja namreč stoji in kriza se bo verjetno še poglabljala. Gnojila na trgu ni in zato bodo še dražja, to pa se bo še bolj poznalo na stroških pridelave," je prepričan.