Bolnikom s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, srčnim popuščanjem in astmo, ki so želeli sodelovati v pilotnem projektu, so razdelili merilnike in tablice, prek katerih so pošiljali podatke v zdravstveni dom oz. na kliniko, kjer so spremljali morebitna odstopanja.
V projektu je sodelovalo 100 bolnikov s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom iz Zdravstvenega doma Trebnje in 30 bolnikov s srčnim popuščanjem, ki jih vodijo v okviru kliničnega oddelka za kardiologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Bolniki z napredovalim srčnim popuščanjem zaradi zapletov veliko časa preživijo v bolnišnicah in so z vidika stroškov v zdravstvu tudi dragi. Če so na podlagi rezultatov meritev, ki so jih bolnik izvajali doma z EKG, na kliniki opazili kakšna odstopanja, so bolnika pravočasno obravnavali, je danes pojasnil Bojan Vrtovec z UKC Ljubljana.
Tako so uspeli zmanjšati število obiskov urgence, zaplete in hospitalizacije. Skrajšali so ležalno dobo, zmanjšali obiske v ambulantah, izboljšali terapijo in laboratorijske parametre. Podatkov o prihrankih nima, a verjame, da so ti znatni. Zato verjame, da je v takšnem spremljanju bolnikov prihodnost, in upa, da bodo v UKC lahko s projektom nadaljevali v prihodnje.
Pozitivne rezultate spremljanja na daljavo so opazili tudi pri tistih, ki niso tako hudo bolni. Po besedah Marije Petek Šter iz Zdravstvenega doma Trebnje so pri sladkornih bolnikih okrepili sodelovanje pri zdravljenju in zavedanje za spremembo življenjskega sloga. Pri več bolnikih s povišanim tlakom so ugotovili, da so jih pretirano zdravili. A so zaradi slabe e-pismenosti težje pritegnili k sodelovanju starejše bolnike.
V Veliki Britaniji telemedicina tudi za rakasta in motorično-nevrološka obolenja
Takšnih težav očitno nimajo v Veliki Britaniji. Zdravnik Maurice Smith iz Liverpoola, ki v okviru tamkajšnjega javnega zdravstvenega sistema skrbi za vpeljavo telemedicine, pravi, da starostniki v nasprotju s pričakovanji nimajo težav z uporabo telemedicine.
Zaradi telemedicine beležijo četrtino manj hospitalizacij, v prihodnje želijo razširiti spremljanje na daljavo tudi za rakasta ter motorično-nevrološka obolenja.
Projekt Pametni sistem integriranega zdravstva so razvili Telekom Slovenije, UKC Ljubljana, Klinika Golnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Antona Trstenjaka, Medicinska fakulteta v Ljubljani in Zdravstveni dom Trebnje.
Po besedah vodje projekta Petra Pustatičnika s Telekoma so na podlagi pilota, ki je potekal od 1. avgusta 2016 do sredine letošnjega leta, pripravili strategijo za uvedbo na nacionalni nivo. Ta je v obravnavi na ministrstvu za zdravje.
