Težka milijarda pomoči za gospodarstvo in proračun

Potem ko je premier Robert Golob za televizijske Odmeve v začetku tedna dejal, da bo v prihodnjem letu, ko bo z energetsko draginjo obremenjeno celotno gospodarstvo, to lahko potrebovalo milijardo evrov državnih pomoči in vzpodbud, preverjamo, kako bi tak dodatni proračunski zalogaj lahko vplival na javnofinančno sliko. Ob tem premier Golob napoveduje še, da bo v prihodnjih dneh stekel ekonomsko-socialni dialog, v dveh tednih pa bi lahko prišlo do srečanja gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije, na katerem bodo razpravljali o tej problematiki tudi v luči javnofinančne situacije.

Gospodarski minister Matjaž Han pa je v sklopu strankarskega obiska Kmetijsko-živilskega sejam Agra v Gornji Radgoni dejal, da si bo vlada prizadevala ohraniti gospodarstvo nad vodo, nato pa poskušala zagotoviti, da bo to ostalo tudi konkurenčno. O napovedani milijardi pomoči podjetjem pa je Han dejal, da vlada ni še nikomur ničesar namenila: "To je predvidevanje predsednika vlade in tudi predvidevanje ekipe, ki se dnevno ukvarja s to krizo, da bo treba nameniti bistveno več denarja za to, da se bo lahko sanirala škoda, ki je nastala zaradi vojne v Ukrajini. Vse nadaljnje ukrepe bomo komunicirali z gospodarstvom in jih potem tudi sprejeli. Bo pa to težek zalogaj za Slovenijo, ker, saj veste, proračun ima en okvir - in iz tega okvirja ne bomo mogli iti," je še dejal Han.

Za pravočasne, časovno omejene in ciljno usmerjene ukrepe

Da je potrebno ukrepe ekonomske politike ocenjevati v kontekstu trenutnega oziroma pričakovanega makroekonomskega in javnofinančnega položaja ter s tem povezanih tveganj, poudarja tudi dr. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta: "Ukrepe je treba umestiti v proračunski okvir, ki ga trenutno pripravlja vlada, in bo razviden iz proračunskih dokumentov, ki jih bo fiskalni svet tudi na podlagi osveženih napovedi Umarja predvidoma ocenjeval v septembru in oktobru. Vpliv ukrepov na javnofinančno sliko pa je odvisen tudi od načina njihovega financiranja."

Kračun še meni, da je pri sprejemanju ukrepov v sklopu blaženja posledic energetske krize pomembno, da so ti pravočasni, časovno omejeni in ciljno usmerjeni. Le tako so lahko učinkoviti, ohranjajo oziroma krepijo gospodarski potencial in hkrati spodbujajo zeleni prehod, zlasti pa ne smejo slabšati strukturnega položaja javnih financ. Ob tem je lahko doseganje učinkovitosti ukrepov, še zlasti tistih, ki spodbujajo povpraševanje, še posebej zahtevno v okolju, zaznamovanem z visokimi stroški materialov in omejitvami na ponudbeni strani, tudi na trgu dela."

Ekonomist Mojmir Mrak pa je v intervjuju za Delo o napovedi milijarde evrov težki pomoči gospodarstvu v prihodnjem letu dejal, da premalo pozna predpostavke, na katerih je bilo to povedano: "Če je predpostavka, da bo res takšna kriza, to še toliko bolj vzbuja dvom o aktualnih ukrepih, ki zmanjšujejo javnofinančne prihodke." S tem je meril na začasno znižanje DDV-ja na energente. Posledično precejšnje povečanje proračunskega primanjkljaja pa bi lahko bil, kot je dejal Mrak, uvod v uresničitev tveganj in zapletov, kot jih poznamo iz zadnjega dobrega desetletja. "Takoj ko bo v evrskem območju nastal neki večji zaplet, bodo najprej na udaru manjše države. Če si majhen, moraš biti fiskalno bistveno bolj previden, kot če si velik. Če si velik, si problem za celotno evrsko območje. Naš problem pa ni problem za nikogar drugega kot za nas same. Zato bi bil zelo pazljiv pri zniževanjih na prihodkovni strani proračuna."

Tretjino skrbi nadaljnji obstoj podjetja

Gospodarstvo, podjetja in obrtniki pa, kot kaže, ne bodo mogli čakati do prihodnjega leta, potem ko je vlada nedavno odobril 40 milijonov evrov pomoči, s katerimi namerava financirati 30 odstotkov povečanja stroškov po zapleteni formuli dvakratnika lanske povprečne cene električne energije in zemeljskega plina. Po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaža Cvara je anketa, s katero so člane povprašali, kakšne posledice bo imelo povišanje cen energentov na njihova podjetja, pokazala, da zaradi višjih stroškov električne energije in zemeljskega plina napovedujejo zmanjšanje dobička, krčenje obsega poslovanja, številne pa skrbi celo obstoj njihovih podjetij.

Tri četrtine anketirancev navaja, da bodo imeli zmanjšan dobiček, 32 odstotkov pa jih celo pravi, da je ogrožen obstoj podjetja. Da bodo morali krčiti svoje poslovanje, jih ocenjuje 29 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov pa jih razmišlja o odpuščanju delavcev: "Kar petina sodelujočih v anketi beleži enormno, tudi petkratno povišanje stroškov električne energije in zemeljskega plina v tem letu, izjemno zaskrbljujoče pa je dogajanje v prihodnjem letu. Zato pričakujemo, da bo vlada čim prej predstavila nabor ukrepov, s katerimi bo pomagala gospodarstvu v prihodnjem letu. Obenem si želimo, da vlada čim prej sprejme ukrep čakanja na delo doma in skrajšanega delovnega časa, kar bi podjetjem omogočilo obdržati kader v krznih razmerah, kot je bilo to v času korona krize."

Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo na problematiko negotovih dobav zemeljskega plina - pa tudi na zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu. "Težave za podjetja se bodo prihodnje leto poglobile, saj narašča delež podjetij, ki se soočajo z visokimi veleprodajnimi cenami. Zato še v jesenskih mesecih pričakujemo oblikovanje zelo konkretnih ukrepov, ki bodo razbremenili gospodarstvo."