Luka Mlakar
V NSi so zaradi ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve oziroma njegove združitve z muzejem novejše zgodovine v začetku tedna pripravili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. Ministrici iz kvote Levice v interpelaciji med drugim očitajo vodenje kulturne politike, ki naj bi bilo v nasprotju s slovensko ustavo, kršitev zakona o varstvu kulturne dediščine in strategije kulturne dediščine v obdobju med letoma 2020 in 2023. Interpelacijo o delu ministra lahko v državni zbor vloži najmanj deset poslancev, kar pomeni, da NSi z osmimi poslanci za takšno potezo nujno potrebuje vsaj dva podpisa poslancev SDS.
Ministrica Švarc Pipan: Vlada se ne boji napovedane interpelacije
NSi je interpelacijo proti ministrici Vrečko napovedala, ko je vlada 19. januarja letos sprejela sklep o združitvi muzeja novejše zgodovine Slovenije in muzeja slovenske osamosvojitve v nov javni zavod muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Ministrica Vrečko je nedavno dejala, da je bil sklep o ustanovitvi novega muzeja soglasno potrjen na vladi. Če bo do interpelacije prišlo, bodo po njenih besedah zopet "pojasnili argumente za združitev obeh muzejev in na ta način prepričali še tiste, ki morda dvomijo v to odločitev".
Na morebitno vložitev interpelacije proti celotni vladi Roberta Goloba se je po današnji seji vlade odzvala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je ocenila, da gre pri interpelaciji vlade za eno od demokratičnih in legitimnih orodij, ki jih ima na voljo opozicija. "To je odločitev opozicije, če bodo zbrali dovolj glasov, se pa ta vlada napovedane interpelacije ne boji. Vzeli jo bomo kot priložnost, da predstavimo dosedaj opravljeno delo in rezultate," je dodala Švarc Pipan.
SDS bi zaradi ukinitve muzeja interpelirala celotno vlado
V stranki Mateja Tonina so zato predlog interpelacije v sopodpis poslali SDS, ki ima 27 poslancev, ter poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti. Slednja sta pred dnevi že potrdila, da svojih podpisov ne bosta prispevala, ko gre za SDS, pa so iz NSi sporočili, da njihovo odločitev pričakujejo do petka. Ker so odnosi med opozicijskima strankama v zadnjem obdobju zelo napeti, ni bilo jasno, ali bodo poslanci SDS kljub kritikam na račun ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve prispevali podpise za vložitev interpelacije. Prvak SDS Janez Janša je nedavno izjavil, da bi bila "interpelacija zoper ministrico upravičena ali pa zadostna ali pa dovolj močan odziv do časa, dokler je obstajal zgolj predlog ministrstva, ne pa tudi sklep vlade". "Gre za sklep vlade (o ukinitvi muzeja, op. a.) in gre za neko drugo raven," je pojasnil Janša.
Iz njegovih besed je bilo mogoče sklepati, da se v SDS bolj kot k interpelaciji kulturne ministrice nagibajo k interpelaciji celotne vlade, to pa je okrepilo ugibanja, da v največji opozicijski stranki bržkone ne bodo prispevali podpisov pod interpelacijo, ki so jo pripravili v NSi. A so iz Janševe stranke danes sporočili, da so poslanski skupini NSi, prvaku NSi Mateju Toninu in generalnemu sekretarju NSi Robertu Ilcu na sestanku sporočili, da bodo v poslanci SDS podpise pod interpelacijo proti Vrečko prispevali, ko jim bodo vsi poslanci NSi posredovali svoje podpise za interpelacijo zoper vlado. Janša je ob tem na Twitterju izrazil prepričanje, da lahko opozicijski stranki interpelaciji proti ministrici Vrečko in vladi vložita skupaj.
NSi: Podpore predlogu interpelacije vlade ne izključujemo
V NSi so se na pobudo SDS odzvali z navedbami, da besedila interpelacije o delu vlade še niso prejeli, zato se do predloga ne morejo opredeliti: "Podpore predlogu ne izključujemo. Pomembno pa bo, koga bodo v SDS predlagali kot kandidata za novega predsednika vlade ob glasovanju o konstruktivni nezaupnici aktualni vladi." Če se razprava o interpelaciji nanaša na delo vlade, lahko namreč najmanj deset poslancev zahteva, da se glasuje o konstruktivni nezaupnici vladi, če hkrati s to zahtevo predlagajo izvolitev novega predsednika vlade. Konstruktivna nezaupnica je izglasovana, če državni zbor z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. V SDS in NSi bi za takšno potezo potrebovali vsaj 46 poslanskih glasov, ki pa jih v trenutnem razmerju sil med koalicijo in opozicijo nimajo.
Janševa in Toninova stranka v opoziciji sicer že nekaj časa ne najdeta skupnega jezika. Predsednik NSi je nedavno v pismu članstvu zapisal, da je NSi tarča nenehnih napadov in neutemeljenih obtožb s strani največje opozicijske stranke. V SDS si že vse od začetka aktualnega parlamentarnega mandata prizadevajo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela posle podjetja Gen-I v času, ko ga je vodil sedanji premier Robert Golob, a sami tega ne morejo storiti. Zahtevo za odredbo parlamentarne preiskave lahko vloži tretjina oziroma trideset poslancev, kar pomeni, da SDS s 27 poslanci pri tem nujno potrebuje vsaj tri podpise poslancev NSi.
Slednji tega doslej niso bili pripravljeni storiti, zaradi česar so v SDS ocenili, da ima Golobova vladajoča koalicija NSi točno tam, "kjer jo potrebuje in kjer jim je koristna, in to za nizko ceno". Po lanski zamenjavi vlade so namreč Golobovi na vodilnih mestih v nekaterih državnih podjetjih pustili kadre NSi, medtem ko so se kadri iz kvote SDS morali posloviti s položajev. Na svojih novih obcestnih plakatih na to namiguje tudi kontroverzni davčni svetovalec in Janšev osebni prijatelj Rok Snežič, ki pravi, da lahko lobira samo v tistih državnih podjetjih, v katerih so ostali kadri NSi. "Ni mi težko priti do nobenega direktorja v državni firmi, ki je od NSi. Zato oglašujem podjetja, kjer so ti kadri še ostali," je za Večer dejal Snežič. Tonin je v prej omenjenem pismu članstvu zagotovil, da NSi ne bo vstopila v Golobovo vlado, hkrati pa je zavrnil tudi možnost, da bi bila NSi del vlade, ki bi jo vodil Janša.
SDS bi v zameno za KNJF vodenje KNOVS prepustila NSi
Odnose med opozicijskima strankama bremeni tudi razdelitev mest v delovnih telesih državnega zbora. V SDS pričakujejo, da bo poslanec NSi Jernej Vrtovec odstopil s položaja predsednika parlamentarne komisije za nadzor javnih financ (KNJF), saj da si je vodenje te komisije, ki bi glede na število poslancev moralo pripadati SDS, s podporo koalicije samovoljno prisvojila NSi. Ker menijo, da so bili izigrani, poslanci SDS v aktualnem sklicu parlamenta niso zasedli svojih mest v parlamentarnih komisijah, v katerih ima po poslovniku večino opozicija, torej tudi v parlamentarni komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb.
Predsedniško mesto v parlamentarni komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) je sicer v skladu z razrezom mest v delovnih telesih pripadlo SDS, a ga do danes niso zasedli. Vodenje KNOVS je zato začasno prevzel poslanec NSI Janez Žakelj. V sporu glede vodenja KNJF doslej nista bili pripravljeni popustiti ne SDS ne NSi, je pa Janša danes na Twitterju zapisal, da bi bila SDS v zameno za vodenje KNJF tako kot v prejšnjem mandatu pripravljena odstopiti vodenje KNOVS poslancu NSi.
