Vsebino omogoča Care4Climate
Najrazličnejši poslovni objekti in stanovanjske stavbe na stari celini porabijo kar 40 odstotkov vse energije. Največji delež odpade na stroške hlajenja in ogrevanja, ki nastajajo v različnih letnih časih, ko moramo ljudje poskrbeti za lastno zdravje in udobje. Če želimo, da bo okolica oziroma vreme kar najmanj vplivalo na temperaturo v objektu, moramo najprej poskrbeti za dobro izolacijo. T .i. ovoj stavbe namreč preprečuje, da bi energija (beri: toplota) pozimi uhajala iz objekta, prav tako pa skrbi tudi, da se notranjost poleti ne bi prehitro segrela in bi jo morali izdatno ohlajati. Zamenjava, namestitev ali prenova ovoja stavbe je z vidika zahtevnosti gradbenih del relativno enostavna, saj velja za zunanji poseg, ki bistveno ne vpliva na samo strukturo stavbe. Vsekakor pa se velja vsake energetske prenove lotiti celovito in trajnostno naravnano.
Zajezitev porabnikov
Energijsko lakoto stavb je treba zajeziti, začeti pa velja pri največjih porabnikih. Kot rečeno, se največ energije porabi za ogrevanje in hlajenje stavb, potem pa v odvisnosti od namena rabe sledijo napajanje najrazličnejših sistemov ter porabnikov in razsvetljava.
Energetska prenova starejšega objekta ali snovanje novega naj bo usmerjeno v kar največjo energetsko učinkovitost. Ta namreč prinaša znatne prihranke pri stroških (električne) energije, hkrati pa je tudi prijaznejša do okolja, saj ustvari manj emisij toplogrednih plinov.
Tako v Sloveniji kot v svetu, kjer del leta prevladujejo nizke temperature, je vse bolj priljubljeno ogrevanje (in tudi hlajenje) s toplotnimi črpalkami. Te pospešeno nadomeščajo peči na drva, pelete in/ali kurilno olje. Ne le, da toplotne črpalke ne oddajajo dima in poslabšujejo kakovosti zraka v okolici, med svojim delovanjem ustvarijo bistveno manj emisij CO2 in porabijo le manjši delež električne energije. Toplotna črpalka lahko ogreva tudi sanitarno ali bazensko vodo, vse pogosteje jih uporabljajo tudi industrijska okolja (za izrabo odpadne toplote).
Na področju razsvetljave so trendi očitni – tehnologija LED-sijalk pospešeno nadomešča klasične žarnice z žarilno nitko na praktično vseh področjih. Le ne, da je življenjska doba LED-osvetlitve vseh vrst in oblik znatno daljša, prihranek električne energije ob zagotavljanju enake ali boljše osvetlitve prostorov zanaša kar okoli 60 odstotkov. To pa je težko ignorirati, sploh v luči dodatnih prednosti LED-osvetlitve, ki je prilagodljivejša, varna in pozitivno vpliva na počutje ljudi v prostoru in izboljša delovne ali bivanjske pogoje.
Stava na energijo iz obnovljivih virov
Ne glede na to, ali energijska prenova objekta zadeva poslovni ali stanovanjski objekt, velja razmisliti o delni ali popolni električni samooskrbi. Slovenske strehe so zelo primerne postavitev sončnih elektrarn, katerih izkoristki zadnja leta močno rastejo, zato streha povprečne družinske hiše tudi zadostuje za pokritje potreb gospodinjstva po električni energiji. Morebitne presežke lahko lastnik sončne elektrarne celo proda nazaj v električno omrežje, v prihodnje, ob pričakovani pospešeni elektrifikaciji prometa, pa bo vse več gospodinjstev z energijo iz obnovljivih virov napajalo tudi svoja električna vozila. Sončne elektrarne imajo pričakovano življenjsko dobo med 20 in 25 let ter veljajo za nadvse privlačne naložbe, saj se poplačajo v nekaj letih.
Izzivi trajnostne gradnje
Kljub številnim prednostim trajnostne gradnje ta le počasi prodira v ospredje. Zahteva namreč spremenjeno razmišljanje investitorjev in izvajalcev ter vpliva na način gradnje, kar pomeni, da je treba za trajnostno naravnano gradnjo izobraziti vse v ekosistemu gradbeništva – tudi nabavnike materialov, arhitekte, delavce … In ustrezno prilagoditi tehnologijo.
Ker pravi trajnostni pristop v gradnji zagovarja rabo lokalno pridobljenega materiala, čeprav je ta pogosto dražji, se mu ne gre odpovedati. Videti je treba namreč celotno sliko – trajnostno naravnana gradnja ustvari manj odpadkov, manj emisij, olajša ločevanje odpadkov in reciklažo ter podpira rabo obnovljivih virov energije. Različne raziskave zato že dokazujejo da je trajnostna gradnja srednje- in dolgoročno znatno cenejša od klasične, do okolja in planeta pa je prijaznejša ves čas.
Les kot gradbeni material
Morda niste vedeli, toda gozdovi predstavljajo kar 60 odstotkov površine Slovenije, torej veljamo za z lesom bogato državo. Pred stoletji je les veljal za najboljši gradbeni material, ki pa ga je v urbanih okoljih začel pospešeno nadomeščati cement. Pa ne zato, ker bi bilo z lesom kaj narobe, temveč zaradi želje ljudi po gradnji (zelo) visokih objektov. Kljub temu pa ima les kot naravni material, ki ga pridobivamo iz debel različnih vrst dreves, vrsto adutov, med drugim udobje in trajnost, poleg tega je energetsko in akustično dober material ter dober izolator. Čeprav laično menimo, da je les problematičen ob požaru, pa se dejansko uvršča med materiale z visoko požarno odpornostjo. Les je torej nadvse primeren za gradnjo tako pomožnih kot stanovanjskih objektov, saj je ekološko, naravno in povsem obnovljivo gradivo. Poleg tega je, posebej montažna, gradnja z lesom izredno hitra. In okolju prijazna.
Les je, zaradi boja proti podnebnim spremembam, znova pridobil na pomenu, kot ga je imel v preteklosti. Vsak kubični meter izdelka iz lesa, uporabljenega namesto drugega materiala, zmanjša količino CO2 v ozračju za povprečno 1,1 tone. Če k temu prištejemo še 0,9 tone CO2, uskladiščenega v tem lesu, ugotovimo, da vsak kubični meter izdelka zmanjša količino CO2 v ozračju za dve toni. V obdobju uporabe izdelkov je CO2 še nadaljnjih vrsto let skladiščen (deponiran) v lesenih predmetih in tako les še dodatno prispeva k redukciji toplogrednih plinov v ozračju. Lesena hiša v svoji življenjski dobi skladišči 10 do 25 ton ogljika, če dodamo še leseno opremo, pa od 12 do 30 ton ogljika. Če bi v Evropi za desetin povečali delež novozgrajenih hiš iz lesa, bi tako letno za četrtino znižali količino CO2, predvideno s kjotskim protokolom.
MALO DEJANJE
Vračanje naravi
Zakaj ne bi vsako leto posadili drevo? To lahko postane lepa osebna ali družinska tradicija. Je tudi zelo prijazno ter originalno darilo danes in zelo odgovorno dejanje za boljši jutri prihodnjih rodov.
Preberite nov Fokus v celoti
