Tudi druge verske skupnosti, ki niso RKC, želijo sogovornika za odprta vprašanja

Urška Mlinarič
27.05.2021 06:00
Medtem ko je vlada ustanovila svet za reševanje vprašanj Katoliške cerkve, druge verske skupnosti ostajajo brez sogovornika. Škof Novak: "Ostali smo na suhem!"
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ustanovitev sveta za odnose s Katoliško cerkvijo drugih večjih verskih skupnosti ne moti, poudarjajo pa, da si tudi sami želijo sogovornika za reševanje odprtih vprašanj. Na fotografiji evangeličanska cerkev v Mariboru.
Igor Napast

Potem ko je vlada sredi lanskega leta najprej ukinila svet za dialog o verski svobodi, konec leta pa tudi urad za verske skupnosti, ki je sicer od leta 2012, ko je vlado prav tako vodil Janez Janša, deloval kot služba ministrstva za kulturo, se je ta ista vlada odločila za novo potezo. Prejšnji teden je ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo.

"Svet bo pristojen za zbiranje, evidentiranje in preučevanje odprtih vprašanj s Katoliško cerkvijo tako na državni kot na mednarodni ravni. Oblikoval bo predloge rešitev glede ugotovljenih odprtih vprašanj s Katoliško cerkvijo in si prizadeval za nadgrajevanje odprtega in trajnega dialoga s Katoliško cerkvijo," je bilo sporočeno ob vladni odločitvi. Odgovorov, katera so ta odprta vprašanja, včeraj od urada vlade za informiranje nismo dobili. Prav tako tega ne komentirajo v Katoliški cerkvi, kjer je predstavnik za stike z javnostjo pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) Tadej Jakopič dejal le, da do konstituiranja sveta, ki bo pregledal, katera vprašanja so rešena in katera ne, ne bodo dajali izjav.

V pripravi nov sporazum z Vatikanom?

Je pa že od leta 2004, ko je začel veljati sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem, jasno, da si v Katoliški cerkvi prizadevajo prvi vatikanski sporazum nadgraditi z novimi mednarodnimi sporazumi. Tako so tudi slovenski škofje leta 2019 po srečanju s tedanjim predsednikom vlade Marjanom Šarcem, ki se je odpravljal na obisk k papežu Frančišku, dali vedeti, da "bi z novimi mednarodnimi sporazumi s Svetim sedežem Katoliška cerkev v Sloveniji na evropsko primerljiv način celovito uredila svoje delovanje na področju duhovne, izobraževalne, kulturne in socialne dejavnosti".

Da bi lahko bil svet tisti, ki bi pripravil predloge, ki bi bili v nadaljevanju osnova za oblikovanje novih sporazumov, kaže tudi vključenost predstavnika zunanjega ministrstva Stanislava Raščana v ta sicer posvetovalni organ, ki ga bo vodil Igor Senčar, državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev v kabinetu predsednika vlade. V njem bodo še državna sekretarka za področje debirokratizacije Katja Triller Vrtovec, državni sekretar Vinko Gorenak iz kabineta predsednika vlade in državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič. Cerkveno stran pa bodo zastopali glavni tajnik SŠK Tadej Strehovec ter cerkveni in pravni svetovalci Andrej Naglič, Sebastijan Valentan in Matej Pavlič.

Ustanovitev sveta za odnose s Katoliško cerkvijo drugih večjih verskih skupnosti ne moti, poudarjajo pa, da si tudi sami želijo sogovornika za reševanje odprtih vprašanj. "Z ukinitvijo urada za verske skupnosti smo ostali na suhem. Lahko se sicer obrnemo na ministrstvo za kulturo, ki je pristojno za naloge na področju verske svobode, a konkretnega sogovornika tam nimamo," je povedal evangeličanski škof Leon Novak.

Ustavno načelo enakopravnosti verskih skupnosti

Podobno razmišlja tudi tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, ki pravi, da v skupnosti ne vidijo nobenega problema v ustanovitvi sveta za odnose s Katoliško cerkvijo, "hkrati pa pričakujemo, da bomo na podoben način tudi sami lahko reševali naša odprta vprašanja". Nezmožnost izvajanja obrezovanja dečkov, neenakovredna obravnava duhovnikov iz tujine, ki niso upravičeni do financiranja, če niso slovenski državljani, vprašanje obrednega zakola, duhovne oskrbe v zaporih, vojski in bolnišnicah ter težave z zagotavljanjem primerne prehrane za otroke v šolah in vrtcih so problemi, na katere že leta opozarjajo vlade, ki so se v tem času zvrstile.

Tudi pravnik Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete pravnih ovir za ustanovitev sveta za odnose z RKC ne vidi, sprašuje pa se, ali je tak parcialni pristop politično smotrn in dolgoročno naravnan. In poudarja, da mora biti vlada pripravljena na podoben način reševati tudi morebitna odprta vprašanja drugih verskih skupnosti. Da bi zaradi ustavnega načela enakopravnosti verskih skupnosti vlada morala dialog voditi z vsemi verskimi skupnostmi, izpostavlja tudi sociolog religije Aleš Črnič s fakultete za družbene vede. "Oblast, ki je osredotočena na interese le ene - čeprav največje - verske skupnosti, druge pa ignorira, deluje v očitnem nasprotju z omenjenim ustavnim načelom," še dodaja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta