Tudi zeleni poklici so deficitarni

Ob mednarodnem dnevu mladih, ki so ga na 12. avgust Združeni narodi razglasili leta 1999, je že včeraj Združenje Epeka, socialno podjetje iz Maribora, na Mariborskem otoku pripravilo, kot so mu rekli, dogodek z naslovom Zelena znanja za mlade: na poti k trajnostnemu svetu.

Prireditve se je udeležilo okoli trideset ljudi, med njimi romski in begunski najstniki iz Sirije. Nekaj se jih je na otok pripeljalo z električnim avtobusom, kjer so večini postregli z jutranjo kavico iz poštene trgovine, nato pa so vsi prisluhnili predstavitvi razpisa za štipendije za deficitarne poklice za letošnje šolsko leto. Predstavila jim ga je Indira Džopa, višja svetovalka iz oddelka za štipendije in ad futura programe pri Javnem štipendijskem, invalidskem in preživninskem skladu RS. Povedala je, da letos štipendirajo izobraževanje za 21 deficitarnih poklicev, mesečna štipendija pa je 118,48 evra. Podelili bodo tisoč štipendij, sklad pa ima za to na voljo 3,5 milijona evrov. "Želimo spremeniti trg dela tako, da bi izobrazili več mladih za poklice, ki nam jih v družbi primanjkuje." Na vprašanje iz publike, kako jim to uspeva, smo slišali odgovor, da kar dobro. "Recimo, v času naših prizadevanj nekateri poklici niso več deficitarni, na primer poklic mehatronika," je odgovorila višja svetovalka.

Iskani gozdarji

Med deficitarnimi poklici so tudi gozdarski, recimo poklic revirnega gozdarja ali pa sekača. Pobliže je gozdarske potrebe po kadrih in možnost za kariero v gozdarski stroki, ki tudi ob vse večjih ujmah v državi vendarle pridobiva veljavo, predstavila Hedvika Jenčič iz Zavoda za gozdove Slovenije. Pravzaprav je predstavitev deficitarnih poklicev potekala v zelenem okolju Mariborskega otoka v globoki osvežujoči senci pod 25 metrov visokima več kot stoletnima hrastoma - doboma, kot smo izvedeli - pri vhodu na kopališče. Poučen pogovor z obema strokovnjakinjama je vodila Večerova novinarska kolegica Andreja Kutin.

Hedvika Jenčič je priznala, da je bilo pred tridesetimi leti upravljanje z gozdovi boljše, vendar se v Sloveniji vse bolj zavedamo, da ga bo treba znova vrniti na visoko raven: "Nismo dovolj skrbeli za podmladek, veliko slabega je naredila tudi ukinitev nekaterih vzdrževalnih služb, lastniki gozdov so se odvadili vzeti v roke rutan'co, kot bi rekli na Pohorju, torej motiko, da bi izkopali odvodne poti za meteorološke vode. Nekoč je imel sekač plačo kot inženir, upam, da bo kmalu spet tako," je še navrgla, saj je poklic celo nevaren in nekdaj so sekači uživali tudi beneficiran delovni staž. Indira Džopa je ob tem pripomnila, da se je možno za gozdarske poklice izobraževati po novem tudi v Mariboru, Limbušu, ne več samo v Postojni: "Prav letos je štiriletno izobraževanje končala prva mariborska generacija."

Kakorkoli, gozdarski poklici so raznovrstni, zanimivi in predvsem v stiku z naravo. Povedala je, da skušamo v Sloveniji z gozdovi upravljati na način, ki se zgleduje po naravi. "Gozd naj naseljujejo avtohtone sorte, globalizacija v gozd ni prinesla nič dobrega," je dejala Hedvika Jenčič. Kljub vsem zadregam s podivjanim kapitalizmom je slovenska gozdarska stroka v svetu še zmeraj izjemno cenjena, pa je dodala nekoliko med vrsticami.

Bi imeli še eno brv na otok?

Po predstavitvi je Hedvika Jenčič mlade popeljala še po otoku in jim predstavila njegove raznolike drevesne vrste z vsemi značilnostmi in koristnosti ter posebnostmi njihovega lesa. Pri tem je povedala, da zadnje neurje v gozdovih na Pohorju ni naredilo večje škode; na tem območju so bolj trpeli gozdovi v trikotniku med Lenartom, Lokavcem in Kozjakom. Dobila je tudi novinarsko vprašanje, ali podpira zamisel, da bi z Mariborskega otoka še na desni breg Drave speljali brv. "Ne," je bila jasna, "saj dostop samo z levega brega pomeni, da ste prišli v mir zelene oaze. Če pa bi pot lahko nadaljevali še na drugi breg, bi to pomenilo veliko večjo frekvenco ljudi, po vsej verjetnosti bi prišli tudi z različnimi prevoznimi sredstvi. Mir tega zelenja bi se porazgubil." Udeleženci so bili povabljeni še na veganski golaž, rafting pa je zavoljo visokega vodostaja Drave odpadel.

Epekin včerajšnji projekt so podprli Urad za mladino Ministrstva za vzgojo in izobraževanje RS, Urad za kulturo in mladino Mestne občine Maribor in Študentski kampus ter Šport Maribor.