Tujci več mesecev čakajo na dovoljenje za delo

25.09.2021 06:00
Za zdaj dela v Sloveniji največ tujcev iz BiH, Srbije in s Kosova. Kmalu pa bo treba delavce iskati tudi v bolj oddaljenih državah, opozarjajo gospodarstveniki, slovenski trg dela je skoraj prazen.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Največ tujcev je v Sloveniji zaposlenih v gradbeništvu.
Igor Napast

Dobiti delavce v gradbeništvu je v Sloveniji že dlje časa resna težava. Zidarji, tesarji, krovci in številni drugi poklici, ki jih iščejo, so že več let med tako imenovanimi deficitarnimi poklici. Mladi se zanje vse manj odločajo, če pa se že izučijo zanje, raje odidejo na delo v sosednjo Avstrijo, Nemčijo, kjer so prav tako zelo iskani in še vedno bolje plačani. A s pomanjkanjem kadra se ne srečujejo le gradbena podjetja, vse težje je dobiti tudi medicinske sestre in negovalke v domovih za starejše pa delavce za preprosta dela v predelovalni industriji. Primanjkuje tudi visoko izobraženih v tehniških poklicih.

Zatika se v večjih upravnih enotah

Brezposelnost se sicer zmanjšuje, kar je spodbudno, a v podjetjih, kjer bi zaposlovali, opozarjajo. "Slovenski trg dela je skoraj prazen, vse težje dobimo usposobljene delavce. Vse več je tudi težav z iskanjem delavcev v državah nekdanje Jugoslavije, s katerimi smo do zdaj največ nadomeščali manko ljudi doma," pravi Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, in napoveduje, da bo treba kmalu po delavce tudi v bolj oddaljene države.

Največ tujih delavcev v Slovenijo še vedno prihaja iz BiH, Srbije in s Kosova. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo konec avgusta veljavnih 42.562 delovnih dovoljenj (to so tista, ki jih izdaja zavod po sporazumu z BiH in Srbijo ter za sezonska dela do 90 dni). Med temi osebami je bilo največ državljanov BiH (39.236) in Srbije (3300).

V letošnjih prvih osmih mesecih je zavod izdal 13.821 delovnih dovoljenj, največ za državljane BiH (12.245) in Srbije (1547). V istem obdobju je zavod izdal tudi 14.117 soglasij za enotno dovoljenje (za bivanje in delo), in sicer za delavce s Kosova 7313, Srbije 2872, Severne Makedonije 1600, BiH 639, Ruske federacije 323, Ukrajine 214, Turčije 204, Črne gore 195, Kitajske 167, Albanije 97, Indije 55, Tajske 48, Bangladeša 47, ZDA 38, Belorusije 32, Irana 24, Združenega kraljestva 22, Moldavije 21, Južne Afrike 15, Filipinov 14, Kazahstana 14, Nepala 13, Brazilije 12 in Egipta 11.

Podatkov o veljavnih enotnih dovoljenjih za prebivanje in delo, ki so bila za tuje delavce uvedena leta 2015, pa na zavodu nimajo. Zanje je treba vlogo oddati na pristojni upravni enoti. Postopki so po oceni Bojana Ivanca, glavnega ekonomista pri GZS predolgi, saj preteče tudi več mesecev, preden podjetja uredijo vso dokumentacijo, čakalne dobe na upravnih enotah v nekaterih regijah (Ljubljana, Maribor) pa so veliko daljše kot v drugih, manjših. Nujno bi bilo poenostaviti in skrajšati te postopke, kar so nekatere države že naredile, dodaja.

Sprememb ni pričakovati

In kaj pravijo na ministrstvu za delo? "Slovenija ne pozna več sistema delovnih dovoljenj (obstaja nekaj izjem). Uveden imamo sistem enotnih dovoljenj, pri izdaji katerih se v istem postopku preverijo tako pogoji za vstop in prebivanje tujca v skladu z zakonom o tujcih kot pogoji za dostop do trga dela po zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Kljub temu da sta v tem postopku združena dva postopka, zakon o tujcih določa, da mora o vložitvi popolne vloge pristojni organ odločiti v 30 oziroma 60 dneh, v primeru posebnega ugotovitvenega postopka," so pojasnili.

Ob tem dodajajo, da je zavod za zaposlovanje v preteklih letih izvedel veliko aktivnosti za skrajšanje postopkov podajanja soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. V letu 2018 je kadrovsko okrepil področje izdaje soglasij in delovnih dovoljenj, kar je skrajšalo čas reševanja vlog. V sodelovanju z ministrstvom za javno upravo je zavod preko sistema e-VEM v letu 2019 začel postopke elektronskih vlog za enotna dovoljenja in elektronskih vlog za delovna dovoljenja. V začetku leta 2019 je bilo izvedenih tudi več posvetov in usposabljanj za delodajalce s ciljem, da se vlagajo čim bolj popolne vloge. Sicer pa ugotavljajo, da so se elektronske vloge izkazale za učinkovito izboljšavo za vlagatelje. Tako sprememb za zdaj ni pričakovati.

Na zavodu za zaposlovanje menijo, da se očitki glede predolgega reševanja vlog nanašajo na postopke pridobitve enotnih dovoljenj, ki niso v njihovi pristojnosti, ampak v pristojnosti upravnih enot. Trenutno imajo odprtih 9301 vlogo za delovna dovoljenja in za soglasja k enotnemu dovoljenju. Povprečni čas reševanja vlog za delovna dovoljenja in soglasja k enotnemu dovoljenju pa je pri njih 17 dni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta