Vlada je sprejela predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki prinaša tudi zakonsko podlago za delovanje digitalnih platform, kakršna je Uber. Vozniki, ki bodo delali prek teh platform, bi po predlogu potrebovali licenco, med novostmi pa je tudi odprava obvezne uporabe taksimetra za taksiste. Predlog omogoča, da se v Sloveniji na področju prevoza potnikov uveljavijo inovativne tehnologije, ki lahko zagotovijo, da si ponudniki storitev delijo sredstva, čas in znanje ter spretnosti, da uporabniki storitev pridejo do novih storitev z razširjeno ponudbo in z nižjimi cenami, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
"Z vpeljavo storitve najema vozila z voznikom bi država zagotovo izboljšala mobilnost oseb, predvsem na območjih, kjer je avtotaksi težko dostopen, ponudba javnega prevoza pa šibka. In če bi imeli aplikacije, ki delujejo kot na primer Uber, bi lahko nekdo iz kraja na podeželju, kjer nima možnosti, da gre na avtobus ali na vlak, niti nima možnosti osebnega prevoza, lahko koristil tovrstno aplikacijo," je Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec dejal sredi julija, ko je napovedal zakonsko podlago za platforme, kot je Uber. "S spremembami zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je danes obravnavala vlada, delamo pomemben korak k modernejši, digitalni in uporabnikom prijaznejši urbani mobilnosti v Sloveniji. Digitalne platforme so priložnost za enostavno in ugodnejšo mobilnost," pa je na tviterju sporočil sinoči.
Predlog spremembe zakona spreminja izvajanje taksi prevozov ter najema vozila z voznikom, predlaga tudi zmanjšanje administrativnih ovir za izvajanje taksi dejavnosti. Pogoji za uporabo elektronske aplikacije za avtotaksi prevoze in pri najemu vozila z voznikom so enaki, kar zagotavlja enako obravnavo obeh vrst prevoza. Taksimetri tako ne bi bili več obvezni niti za taksiste. Ker se pri prevozih, dogovorjenih prek spletnih platform, cena prevoza in pot dogovorita vnaprej, s čimer ima potnik zagotovilo ponudnika, so zahteve za dodatno zaščito, kot je taksimeter, po navedbah infrastrukturnega ministrstva nepotrebne.
Besedo pri postavljanju pravil bodo imele tudi občine. Te bodo lahko določile standard kakovosti, ki predpisuje vrsto pogona ter videz vozila in njegovo starost. S tem bodo po navedbah infrastrukturnega ministrstva lahko sledile okoljskim ciljem lokalne skupnosti in zagotavljale ustrezno raven prevozov.
Taksisti, ki smejo prevoze izvajati z veljavno licenco, spremembam zakonodaje večinoma nasprotujejo, saj tovrstne platforme označujejo kot nelojalno konkurenco. V svojih vozilih morajo taksisti imeti vgrajen taksimeter, ki ga je potrebno vsaj enkrat letno overiti, medtem ko je izredna overitev taksimetra obvezna po vsaki vgradnji v vozilo, spremembi tarife, spremembi dimenzij pnevmatik, nastavitvi ali spremembi konstante vozila, torej posegu, ki spremeni meroslovne lastnosti vgrajenega taksimetra ali po drugem posegu v zaščitene dele taksimetra. Pogostejši so tehnični pregledi njihovih vozil, ne glede na starost ga morajo opraviti vsakih šest mesecev, prav tako taksi prevozniki plačujejo višje zavarovanje. Preden lahko pričnejo opravljati taksi prevoze, morajo tudi opraviti ustrezen izpit o poznavanju turističnih znamenitosti. Vse našteto za voznike in vozila, ki bodo opravljale Uber prevoze, ne velja.
Stranke in vozniki na slabšem
Da ga zavarovanje posameznega vozila namesto 800, kolikor bi stalo običajnega voznika, pride med 1500 in 1700 evrov, nam je povedal Danijel Robnik, lastnik podjetja Taxi Plus iz Maribora. Morebitni prihod Uberja na naše tržišče komentira, da se bo pač ponovno moral prilagoditi. "Moje podjetje bo še naprej poslovalo. Uber bo imel profit, stranke in vozniki bodo na slabšem, saj storitev ne bo boljša," napoveduje. Šoferji bodo po njegovem ostali brez sociale in bodo delali za nižje plače, ne bo izplačil božičnice in regresov, ne bo delovnih pravic. Opozarja še, da ne bo takšne kontrole nad tem, kdo dejansko sedi za volanom naročenega vozila, kar pri taksi prevozih je. "Vsak lahko vozi Uber. Za vožnjo taksija pa moraš opraviti zdravniški pregled, psihofizične sposobnosti," dodaja Robnik, ki je prepričan, da bi lahko tudi taksisti znižali tarifo, v kolikor bi za njih veljala takšna, ohlapnejša pravila. Bi pa po njegovih izračunih Uber samo v Mariboru potreboval kritično maso vsaj 300 voznikov. "To pa niso ljudje, ki bi redno delali. Vozili bi morda v soboto zvečer, v ponedeljek zjutraj pa ne bi mogli," razmišlja.
Da delamo iz sociale še večjo socialo, iz revežev še večje reveže, zaključi. Prepričan je, da bodo taksi prevozniki z manj številčno floto vozil in posamezniki skoraj gotovo izgubili posel. Opozarja tudi, da so taksisti v času epidemije na nek način javni servis. "Ko ni javnega prevoza, tudi ponoči po dnevni tarifi peljemo ljudi v bolnišnico, lekarno. Tudi ne vem, kako bi tačas mnogi prišli v službo," izpostavlja sogovornik. "Uber pa ni k ničemer zavezan." Omeniti moramo, da je deljenje prevozov najbolj učinkovito v velikih mestih, zato podeželju ne prinaša nikakršne prednosti pri povezljivosti.
Tudi pod Vrtovčevim tvitom nekateri uporabniki v komentarjih opozarjajo, da gre pri modelu Uberja za prekarno delo v najhujši obliki in za razgradnjo zaposlovanja. Komentatorji se sprašujejo, kakšne pravice imajo Uber vozniki, ponudnika platforme za deljene prevoze pa eden označi celo za kriminalno podjetje, ki nima izvedljivega poslovnega načrta, "razen vzpostavitve de-facto monopola s tem, da kapital zapravlja za subvencioniranje vožnje potnikom ter da s tem izriva konkurenco".
Različne države, različne ureditve
Hrvaška: Hrvaška je Slovenijo prehitela, saj je že aprila 2018 v parlament poslala predlog zakona o prevozih v cestnem prometu. V Zagrebu, Zadru, Splitu, Šibeniku, in Dubrovniku pa je Uber deloval že pred tem. Po nekaterih informacijah naj bi za Uber vozilo preko 2000 voznikov.
Danska: Uber je leta 2017 ustavil obratovanje na Danskem zaradi nove zakonodaje, ki bi od voznikov platforme za deljene prevoze zahtevala, da svoja vozila preoblikujejo v taksije. Platforma Uber je sicer na Danskem začela delovati konec leta 2014, vendar le v Köbenhavnu.
Madžarska: Po prizadevanjih lokalnega lobija taksistov so Uber leta 2016 na Madžarskem prepovedali. Tudi Lyft in druga podjetja za deljene prevoze v Budimpešti ne delujejo. Odgovor na Uber v madžarski prestolnici se imenuje Bolt (nekoč Taxify), ki ima sicer isti koncept, vendar pa prevoze opravljajo taksisti.
Tajska: Vlada je odločila, da so vozila Uber nepravilno registrirana, zaračunavajo vozovnice, ki niso v skladu z reguliranimi cenami, uporabljajo voznike brez ustreznih dovoljenj in diskriminirajo stranke brez kreditnih kartic. Imajo pa na Tajskem podobno platformo, ki se imenuje Grab.
Nemčija: Nemško sodišče je decembra lani odločilo, da ameriški Uber nima potrebne licence za opravljanje storitev prevoza potnikov v najetih avtomobilh. V Nemčiji je Uber sodeloval izključno s podjetji za najem avtomobilov in njihovimi licenciranimi vozniki.
Anglija: Londonsko sodišče konec septembra letos podelilo novo licenco za obratovanje ameriškemu tehnološkemu podjetju Uber, potem ko mu je oblasti v letu 2019 niso bile pripravljene obnoviti. Uber bo tako lahko še naprej deloval na londonskih ulicah. Pomisleki londonskih oblasti so sicer leteli na dejstvo, da Uber ni preverjal zgodovine voznikov, ki so zanj opravljali prevoze. Nekatere prevoze naj bi tudi opravljali vozniki brez veljavnega vozniškega dovoljenja ali neprijavljeni izvajalci.
Bolgarija: Uber je leta 2014 pričel ponujati prevoze, a je močan lobi taksistov naslednje leto dosegel prepoved delovanja. V enem letu je Uber prepeljal 40.000 potnikov.
Italija: V Italiji je Uber na voljo v Milanu in Rimu, vendar zgolj Uber black, ki pomeni uporabo lepših vozil, kar prinaša višje cene prevoza. Razlog se skriva v regulaciji trga, saj mora biti voznik, ki ponuja prevoz potnikov, registriran: opraviti mora posebni izpit in pridobiti licenco, ki stane med 20.000 in 90.000 evrov. Visoki vstopni stroški na tržišče pa pomenijo višje cene prevoza za potnike.
