"V učiteljskem poklicu, ki ga opravljam že 32 let, se je v šoli marsikaj spremenilo, ena stvar pa je stalnica. In to je velikanska skrb za razvoj otrok, ki so nam zaupani." Tako je ob včerajšnjem svetovnem dnevu učiteljev za Večer razmišljala učiteljica na razredni stopnji Polona Legvart z Osnovne šole bratov Polančičev Maribor.
Skrb in odgovornost za učence in dijake sta bili v zadnjih dveh letih, ko smo tudi v vzgoji in izobraževanju zaradi pouka na daljavo šli skozi turbulentne čase, še toliko bolj izstopajoči. Tako vsaj kažejo prvi izsledki evalvacijske študije pouka na daljavo, ki jo je med učitelji, svetovalnimi delavci in ravnatelji osnovnih in srednjih šol opravil konzorcij pedagoških fakultet. "Evalvacijska študija je pokazala, da so učitelji v času pouka na daljavo delali sedem dni v tednu, pri čemer jih je bolj od lastnega zdravja skrbelo, kaj se dogaja z učenci in njihovim znanjem. To pa kaže na izredno požrtvovalnost učiteljev, ki so se tudi sami zaradi nastalih razmer in nove situacije znašli v stiski. Številni so se, medtem ko so zaznavali stiske otrok, spopadali z občutki nemoči, saj niso imeli dovolj znanja, da bi jim lahko pomagali. Hkrati pa niso bili v zadostni meri deležni sistemske podpore," pojasnjuje dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vogrinc, eden od sodelujočih v omenjeni evalvaciji. Poudarja, da je poklic učitelja zelo kompleksen, v sedanjih epidemičnih časih pa je postal še bolj zahteven, saj morajo učitelji ob strokovnem znanju obvladati še znanja s številnih drugih področij, da bi pravočasno prepoznali težave otrok.
Priznanje in vključevanje
"Ob letošnjem 5. oktobru je znova čas, da družba učiteljem in vzgojiteljem prizna njihovo izjemno vlogo, da dobijo dostop do dodatnega usposabljanja, možnosti za strokovni razvoj, ustrezno podporo in delovne pogoje, v katerih bodo lahko kakovostno opravljali svoj poklic," so ob svetovnem dnevu učiteljev zapisali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Za to se, po mnenju Sviza, morajo zavzeti vsi deležniki, obenem pa mora okrevanje izobraževanja po epidemiji potekati v sodelovanju z učitelji; če bodo ti dobili svoj glas pri načrtovanju ukrepov, če bodo spoštovane njihove izkušnje in strokovno znanje, bo tudi okrevanje uspešno. Ob njihovem dnevu je učiteljem čestitala tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec in se jim zahvalila za trud.
Podcenjujoč odnos in "strokovni komentatorji"
In čeprav družba nasploh, po mnenju Vogrinca, ne ceni dovolj učiteljskega poklica, Vogrinc ugotavlja, da je epidemija vendarle prinesla nekaj pozitivnega; poleg tega, da so se učitelji bolj povezali, je tudi javnost spoznala, kako pomembno vlogo imajo učitelji v življenju otrok. "Starši so videli, kako težko je organizirati pedagoško delo že za enega otroka, učitelj pa ima vsak dan v razredu 25 otrok. Tudi zato menim, da še lep čas ne bomo slišali podcenjujočih ocen o delu učiteljev, ki v preteklosti niso bile redke."
Vzrok, da je in še bo prihajalo do sila poenostavljenih predstav o poučevanju, je po mnenju Legvartove iskati v tem, da je s starši premalo pogovorov o pedagoških zakonitostih. "Če jih učitelj zna odpreti in voditi, so tudi starši, ki so tako kot učitelji danes bolj izobraženi, pripravljeni sprejeti tovrstne pogovore." Kljub temu pa je v izobraževanju, tako kot na številnih drugih področjih, preveč "strokovnih komentatorjev", pravi Jernej Ajd, profesor slovenskega jezika na Prvi gimnaziji Maribor. "Veliko ljudi danes komentira vse, četudi o zadevi nimajo pojma. Preveč je nezaupanja v znanje in institucije in enako je s poklicem učitelja. Kako lahko kdo vrednoti in omalovažuje poklic, če ga sam ni izkusil?" se sprašuje Ajd. Poudarja, da imajo starši danes sicer boljši vpogled v vzgojno-izobraževalno delo in lažje prepoznajo pomanjkljivosti, kar pa po njegovem ni vedno dobro, saj lahko ima to ob večjih pravicah, vplivu in posegih v proces tudi negativne posledice - "zmanjšuje vlogo učiteljev ter pošilja napačna sporočila otrokom".
Postaviti visok prag za vpis
Ajd pravi, da si lahko učitelj danes, potem ko je včasih učiteljeva avtoriteta izhajala tudi iz samoumevne pozicije moči, pravo avtoriteto zgradi le z znanjem, spoštljivim odnosom in nastopom v razredu. "Dijaki čutijo, če jih ima profesor rad in če rad opravlja svoje delo." Dodatno izobraževanje ter primerjave in izmenjave praks z drugimi učitelji so nujni za uspešno opravljanje poklica, doda Legvartova, a "brez primere najvažnejši pokazatelj lastne uspešnosti so učenci mojega razreda, njihov napredek in veselje do življenja". Samokritično pa tudi, zgledujoč se po finskem modelu, poudari, da bi, s ciljem dobiti najboljši kader tudi pri nas, morali imeti bistveno višji vstopni prag za pedagoške študije.
Čeprav je učiteljski poklic močno feminiziran, pa oba učitelja menita, da pri kakovosti poučevanja ne šteje spol, ampak zgolj strokovnost. Kljub temu pa je, po mnenju Legvartove, tudi feminizacija razlog za finančno podcenjenost poklica. "V šolah se že kažejo prvi znaki sindroma medicinskih sester, in če bi učiteljice lahko odhajale v tujino, kot je to praksa v zdravstvu, bi že imeli krizo. Mlajše kolegice že odhajajo," opozori. In zaključi, da učitelji morajo vzdržati, sicer se bo šola zrušila.
Učiteljice/učitelji v številkah
V šolskem letu 2020/21:
V vrtcih je delalo 11.848 vzgojiteljev, med njimi je bilo kar 97,3 odstotka vzgojiteljic.
V OŠ je poučevalo 19.477 učiteljev, 88,3 odstotka je bilo učiteljic.
V SŠ je poučevalo 6336 učiteljev, med njimi 65,8 odstotka učiteljic.
Na fakultetah je bilo 5569 predavateljev, in sicer 46,7 odstotka predavateljic in 53,3 odstotka predavateljev.
Več kot polovica, 56,6 odstotka, učiteljic in učiteljev je starih od 30 do 49 let.
1485,46 evra bruto je osnovna začetna plača učitelja z univerzitetno izobrazbo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
