Učiteljica: "Če bodo otroci lahko šli v nakupovalna središča, v šole pa ne, to pomeni, da je državi več do potrošništva kot do izobrazbe"

V Evropi so osnovne šole večinoma odprte, to velja tudi za naše sosednje države. Pri nas pa se od 19. oktobra učenci osnovnih šol od 6. razreda naprej, dijaki in študenti šolajo na domu, od 9. novembra pa to velja tudi za nižje razrede osnovne šole. To pomeni, da se večina od doma izobražuje že skoraj dva meseca. Vlada bo sicer danes preučila možnosti za morebitne sprostitve v posameznih segmentih, a je na sestanek povabila zdravniško stroko in gospodarstvenike.

Kot da ne bi bilo srednjega šolstva

Ravnatelja ravenske gimnazije Draga Benka taka poteza vladne garniture, milo rečeno, ne navdušuje: "Očitno je v naši državi šolstvo odrinjeno na rob in je v ospredju le gospodarstvo. Mladi so naša prihodnost, zanemarjenje njihovega razvoja, tako strokovnega kot osebnostnega, vodi v stagnacijo družbe. Menim, da bi tudi predstavniki šolstva morali biti prisotni na tem sestanku in se dogovoriti o čimprejšnjem odpiranju šol in o pogojih za to." Sogovornik še poudari, da ga čudi, da v vladnem načrtu sproščanja ukrepov po fazah, ki je bil javnosti predstavljen v začetku decembra, sploh nikjer niso omenjene srednje šole, razen dijakov zaključnih letnikov. "Kot da ne bi bilo srednjega šolstva," doda ravnatelj in nadaljuje, da je šola na daljavo nadomestek, je izhod v sili. Šole so to običajno prakticirale v primeru športnikov, ko so bili na pripravah v tujini. Zdaj pa imajo pouk na daljavo cele generacije in tak pouk ni preprost. Posledično je kakovost znanja slabša, ni povratnih informacij o kakovosti učenja in znanja, kot bi to bilo v razredu.

Benko kot najbolj ranljive dijake v tem trenutku izpostavi maturante, ki so bili že v spomladanskem valu tri mesece doma, njih tudi najbolj prežema strah, ali bodo uspešni pri maturi in vpisu v nadaljnje izobraževanje, in prve letnike. Ta populacija bi morala biti večino časa v šoli, preostali pa bi se lahko tedensko menjavali.

In kaj storiti, da bi vlada prisluhnila predlogu odpiranja šol vsaj po modelu C, ki predvideva kombinacijo pouka v razredu in doma, s tem, da bi bili maturanti vseskozi v šoli? Je morda eden od načinov protest mladih po vzoru najstnice Anite Iacovelli iz Torina, ki je protestirala proti zaprtju šol tako, da je pred izobraževalno institucijo postavila manjšo mizico in na njo prenosni računalnik, na cesto pa tablo z napisom Učenje v šoli je naša pravica? "Ne vem, ali bi bil protest prava rešitev. Morda bi kaj pomagalo javno omizje, za katerim bi sedli šolniki, dijaki, starši, zdravniška stroka, psihologi ... Vsi moramo stopiti skupaj za šolo, da ne bo spet prevladal interes kapitala nad ljudmi," odvrne Benko.

Učencem upada motivacija

Med šolniki, ki vidno opozarjajo na predolgo zaprtje osnovnih šol, je Bojana Potočnik, učiteljica iz Osnovne šole Franja Malgaja v Šentjurju. "Po toliko tednih izobraževanja na daljavo opažam, da učencem upada motivacija, tudi najboljšim," opozori. In še: "Če bodo otroci lahko šli v nakupovalna središča, v šole pa ne, to pomeni, da je državi več do potrošništva kot do izobrazbe."

Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica ptujske Osnovne šole Ljudski vrt, pa opozori, da bi ob odprtju šol težko zagotavljali pogoje dela ob upoštevanju navodil za zajezitev okužbe. Zapletlo bi se že pri jutranjem varstvu za prvi razred, ko bi morale delati tri zaposlene namesto ene. Sicer pa meni, da so številke okuženih in bolnišnične kapacitete še preveč na zgornjem robu, da bi se lahko osnovne šole odprle. "Vsi si želimo, da bi šli v šolo. Vendar osebno menim, če smo že toliko časa vzdržali, je boljše, da še nekaj časa, da se popravi epidemiološka slika, in se nato varno vrnemo v šolo. Do takrat pa delamo od doma po najboljših močeh."