V UKC Ljubljana so v sporočilu za javnost zapisali, da v okviru sistema telemedicine s pomočjo vprašalnikov in merilnikov zaznavajo zgodnje poslabšanje zdravstvenega stanja pri pacientu in ustrezno ukrepajo.
Do zdaj so telemedicinsko obravnavali 34 pacientov, povprečno imajo na dan v sistem vključenih 15 pacientov, ki jih medicinske sestre in zdravnice pripravnice spremljajo prek kliničnega portala na daljavo.
"Pacient se vključi v telemedicinsko obravnavo na infekcijski kliniki po presoji zdravnika. Tam prejme merilne sisteme in natančna navodila, kako bo telemedicinska obravnava potekala. Nato si dvakrat na dan - zjutraj in popoldne - izmeri vitalne znake in reši vprašalnik. Vsi podatki se prenesejo neposredno v klinični portal na telemedicinskem centru, kjer zdravstveno osebje spremlja rezultate meritev in odgovore na vprašalnike. v primeru rumenih in rdečih alarmov ustrezno ukrepajo," je delovanje sistema pojasnila vodja telemedicinskega centra za covid-19 Dominika Oroszy.
Kot je dodala Tadeja Kotar z infekcijske klinike, mora biti pacient za vključitev v sistem učljiv za uporabo teh pripomočkov, torej mora biti pokreten ali imeti poleg sebe nekoga, ki mu pomaga pri upravljanju z napravami. Večina ljudi je po njenih besedah zelo hitro učljivih.
Ni potrebe po tem, da bi vsako osebo z blagimi simptomi spremljali prek telemedicine
Drugo merilo je tudi to, komu bo najbolj koristilo. To so osebe iz ranljivih skupin oziroma tisti, ki so bolj ogroženi ali imajo predviden hujši potek - osebe z imunsko pomanjkljivostjo, starejši od 60 let, tisti s pridruženimi oziroma kroničnimi boleznimi. Kotarjeva je dodala, da vseh ne morejo vključiti v obravnavo, saj so zmogljivosti omejene. Prav tako ni potrebe po tem, da bi vsako osebo z blagimi simptomi spremljali prek telemedicine.
Sistem, ki ga v UKC Ljubljana trenutno uporabljajo za spremljanje bolnikov s koronavirusom, so razvili v okviru projekta EcoSmart v programu za napredovano srčno popuščanje in transplantacije srca, so pojasnili v največji zdravstveni ustanovi v državi.
"Ta sistem smo adaptirali oziroma celo nekoliko poenostavili za covid-19 bolnike, hkrati pa ga še vedno uporabljamo za bolnike po presaditvi srca in si želimo, da bo po koncu te epidemije spet primarno namenjen bolnikom, za katere je bil v osnovi razvit. Gre za sistem, ki omogoča boljši stik z bolnikom, boljše vodenje in boljše dolgoročne izhode tudi pri kroničnih bolnikih," pa je pojasnil Gregor Poglajen iz kliničnega oddelka za kardiologijo. Dodal je, da je koncept za zdaj še v povojih, a razvit do te mere, da bolnikom že zdaj zagotavlja ustrezne kapacitete.
