Ukinitev praga za obvezen vstop kmetov v sistem DDV

V okviru predloga sprememb zakona o DDV vlada predlaga ukinitev praga za obvezen vstop kmetov v sistem DDV. Na ministrstvu za finance so nam pojasnili, da ta predlog zasleduje v prvi vrsti administrativno poenostavitev za kmete. "Odpravlja se vsakoletno preverjanje katastrskega dohodka posameznega kmeta in obvezna identifikacija v sistem DDV, po uradni dolžnosti, če je ta prag presežen. Če zavezanec v naslednjem letu pade pod predpisani prag, pa potem sledi izstop zavezanca iz sistema DDV," so nam pojasnili.

Če bo predlog v državnem zboru sprejet, se bodo kmetje še vedno lahko prostovoljno identificirali za namene DDV. Izračun, ali bo za kmete taka obravnava pomenila tudi prihranek pri obveznosti za DDV, je odvisen od okoliščin, v katerih posluje vsak od posameznih kmetov, še dodajajo na ministrstvu.

Nič več dvostavnega knjigovodstva

Martin Nose, vodja službe za ekonomiko kmetijstva na kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS), nam je prav tako pojasnil, da ta predlog prinaša poenostavitev delovanja sistema DDV za kmete. Dosedanja ureditev je namreč pomenila, da je davčni organ po opravljenem izračunu katastrskega dohodka za preteklo leto, ki zajema tudi vse druge obdavčljive prihodke (subvencije in državne pomoči) na kmetiji, če je znesek presegel 7500 evrov, pozval kmetijo k identifikaciji za DDV po uradni dolžnosti. Kmetija je morala pričeti voditi dvostavno knjigovodstvo, izdajati račune za vsako opravljeno storitev ali prodajo blaga ter redno obračunavati in odvajati DDV.

"S tem je prihajalo do večje porabe časa, nastajali so dodatni stroški računovodskih storitev in potreba po arhiviranju vse dokumentacije za daljše obdobje," pojasnjuje Nose. V sistem obveznega evidentiranja za DDV je bilo doslej zajetih nekaj nad tisoč slovenskih kmetij, okrog 2500 pa se jih je v sistem vključilo prostovoljno, na podlagi lastnega ekonomskega interesa.

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije predlagane spremembe zakona o DDV podpirajo tudi zato, ker ohranjajo rešitev, da lahko davčni zavezanci poračunajo del svojega vstopnega DDV skozi ukrep uveljavljanja pavšalnega nadomestila. Prav tako se ohranja možnost, da se kmetje še naprej lahko prostovoljno vključijo v sistem DDV, če se sami tako odločijo. "Če kmečko gospodinjstvo ugotavlja dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se bo še naprej uporabljal prvi odstavek 94. člena ZDDV-1, torej ostaja davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa," nam je razložil Martin Nose.

​Več fleksibilnosti preko sistema eDavki

Anketa, ki so jo izvedli na GZS, je po poročanju STA pokazala, da podjetja pri predlaganih spremembah zakona o DDV najbolj podpirajo uveljavljanje odbitka DDV za osebna motorna vozila brez izpustov ogljikovega dioksida za opravljanje dejavnosti in večjo fleksibilnost za pojasnjevanje polj obračuna DDV, ki ga morajo davčni zavezanci predložiti prek sistema eDavki.

V predlogu sprememb zakona o DDV vlada med drugim tudi predlaga, da izročitev računa kupcu ne bi bila več potrebna. Prodajalec bi bil dolžan izročiti račun le kupcu, ki bi to zahteval oziroma če kupi izdelek z garancijo in račun velja kot garancija. Na obrtno-podjetniški zbornici (OZS) bistvenih prihrankov iz tega naslova ne pričakujejo.

S predlogom sprememb zakona o DDV je vlada predvidela prenos evropske direktive o DDV v slovenski nacionalni pravni red. Ker državni zbor tega predloga do 1. julija, ko je direktiva stopila v veljavo, ni sprejel, so na ministrstvu za finance pripravili dva pravilnika, ki bosta podlaga za uporabo določb evropske direktive v Sloveniji, dokler ne bodo sprejete predlagane spremembe zakona. Bistvena novost, ki jo evropska direktiva prinaša, je, da je treba tudi za blago v vrednosti do 22 evrov, kupljeno prek spleta v državah zunaj EU, plačati DDV.