Vlada je na današnji seji sprejela odlok o ustanovitvi in nalogah vladnega urada za demografijo. "S tem smo izpolnili kar nekaj strateških in ciljnih zavez stranke Desus in predvsem koalicije," je povedala predsednica stranke in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je to označila kot pomemben korak pri preskrbi za starejšo generacijo in usklajeno reševanje demografskih izzivov. Da gre z ustanovitvijo urada za skupni dosežek vseh koalicijskih partneric, je s tvitom opozoril tudi prvak koalicijske SMC Zdravko Počivalšek in zapisal, da so "naredili pomemben korak v smeri ureditve medgeneracijskih razmerij".
Kdo ga bo vodil
Urad, ki naj bi po besedah Pivčeve zaživel v 15 dneh, bo vodil minister brez resorja, pri opravljanju funkcije pa mu bo pomagal državni sekretar. "Minister ali ministrica bo iz kvote Desusa, mi bomo takoj začeli potrebne kadrovske postopke tudi znotraj stranke, zbrali nekaj imen in v čim krajšem možnem času opravili izbor," napoveduje Pivčeva. Poleg Pivčeve, ki je glede možnosti, da bi sama prevzela vodenje urada, doslej pošiljala "mešane signale", se je največkrat omenjal nekdanji župan Lendave Anton Balažek.
Kaj pomeni za Maribor, kjer bo sedež
Sedež novoustanovljenega urada, ki bo financiran tudi s pomočjo sredstev še nastajajočega demografskega sklada, o njem pogovori še tečejo, bo v Mariboru. Po besedah Pivčeve Mariboru s tem dajejo "boljšo strateško pozicijo tudi pri razvoju". Da je ustanovitev vsake državne institucije s sedežem zunaj Ljubljane dobrodošla poteza, saj je trenutno ves državni aparat (tako politični kot administrativni) skoncentriran v glavnem mestu, pa meni politologinja dr. Simona Kukovič. Po njenem mnenju bi lahko takšne poteze čez čas nekoliko razpršile koncentracijo dejanske in simbolične moči, sploh, če bi bile narejene premišljeno in načrtno: "Trenutno gre za en takšen primer, ki pa ga sama vidim bolj kot simboličnega, saj o decentralizaciji seveda ne moremo govoriti. Je pa upanje, da bo temu koraku sledil še kakšen."
Kot še pravi Kukovičeva, je decentralizacija nujno povezana z regionalizacijo, kar pa slovenski politični eliti vse do danes še ni uspelo uresničiti: "Ravno iz odsotnosti te druge ravni lokalne samouprave izvira tudi umetno ustvarjena (pre)močna osredotočenost na Ljubljano. Seveda pa je treba biti pri ustanavljanju širših ravni lokalne samouprave zelo pazljiv, saj bi lahko nepremišljena regionalizacija pomenila še večjo centralizacijo. S tega vidika se zavzemam za manjše število regij, ki pa bi morale biti politično in finančno avtonomne ter funkcionalno dobro začrtane, brez nepotrebne dodatne birokracije in postopkov, ki bi bili sami sebi namen." In kaj po njenem mnenju pridobi Maribor z ustanovitvijo tega sklada? "Rekla bi, da v simboličnem smislu mnogo več kot v dejanskem. Vsaj za zdaj."
