Evropske volitve 2024 bodo odločitev o tem, kakšno Evropsko unijo želimo, je v Strasbourgu v evropskem parlamentu predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen poudarila v uvodu rednega letnega nagovora (State of the Union) o stanju v uniji, zadnjega v tem mandatu. Naštela je glavne dosežke in predstavila nekatere načrte. Odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo določile prihodnost, je menila. Odločno je potrdila zavezanost zelenemu dogovoru kot temeljnemu projektu mandata njene komisije. Ta ostaja poleg digitalizacije razvojna prioriteta EU, gre za, tako nemška političarka na vrhu bruseljske administracije, najbolj "ambiciozno transformacijo v zgodovini" povezave, ki bo dolgoročno zagotovila njene konkurenčne prednosti. Želi pa si boljši dialog z državljani, industrijo in kmetijstvom. Po njenem je šlo pri zelenem dogovoru za "odgovor na klic zgodovine, nujnost, da zaščitimo planet." Kot je dejala von der Leyen, smo nedavno videli vremenske ekstreme marsikje, od Slovenije do Bolgarije. "Planet vre," je ocenila prva med evropskimi komisarkami in komisarji, ko je govorila o uničujočih podnebnih spremembah.
Prepričana je, da se dvomi, ki so spremljali njeno napoved "zelene, digitalne in geopolitične EU", o čemer je govorila ob začetku mandata 2019, niso uresničili, nasprotno, po njenem je njena komisija izpolnila 90 odstotkov danih zavez. Geopolitično težo je EU po njenem pokazala ob ruski agresiji na Ukrajino. "Stali ji bomo ob strani na vsakem koraku in tako dolgo, kolikor bo potrebno. Sprejeli smo štiri milijone ukrajinskih beguncev, ki so enako dobrodošli, kot so billi na začetku vojne," je napovedala šefinja Evropske komisije. In še to: Ukrajina naj bi v prihodnjih štirih letih dobila dodatnih 50 milijard evrov za naložbe in reforme.
Kdo je bil gost v Strasbourgu
Ena temeljnih zavez Ursule von der Leyen je bila, da bo unija Kijevu še naprej pomagala na vojaškem, gospodarskem, finančnem in humanitarnem področju. Komisija bo tako predlagala podaljšanje začasne zaščite za Ukrajince, ki so se zaradi ruskega agresije zatekli v unijo. Med njimi je bila tudi ukrajinska pisateljica Viktorija Amelina, ki se je kasneje vrnila v domovino, da bi beležila ruske vojne zločine. Konec junija je bila ubita v ruskem napadu na mesto Kramatorsk, kjer se je družila s tremi kolegi pisatelji. Med njimi je bil tudi Kolumbijec Hector Abad Faciolince, ki je bil v Strasbourgu gost predsednice komisije. Abad Faciolince sodeluje v kampanji, v okviru katere prebivalce Latinske Amerike opozarjajo na rusko agresijo na Ukrajino in napade na civiliste.
Ekipa Evropa s 30 članicami in več
"Prihodnost Ukrajine, Zahodnega Balkana in Moldavije je v naši uniji," je menila. "Ekipa Evropa lahko deluje s 30 članicami in več," je prepričana. A časovnice ni opredelila. Treba je odgovoriti na praktično vprašanje, kako bo unija s svojimi institucijami z več kot 30 članicami delovala v praksi, je zatrdila, vsi, ki so doslej napovedovali, da bo s širitvami manj učinkovita, so se motili. Komisija bo preučila, kako bi bilo treba politike prilagoditi za večjo unijo. V letno poročilo o vladavini prava naj bi vključili tudi kandidatke za članstvo v EU, ki napredujejo najhitreje. Pri širitvi, tako von der Leyen, ne bi smeli čakati na reformo EU z dolgotrajnim spreminjanjem pogodb: "Do unije, ki je sposobna za širitev, lahko pridemo hitreje." Je pa širitev povezana tudi z evropskim proračunom in zagotavljanjem varnostnih zavez. Pozvala je k priključitvi Bolgarije in Romunije schengenskemu območju, prepričana je, da je EU migracije sposobna upravljati "učinkovito in sočutno. Zahtevajo stalno pozornost. Naša zakonodaja je stara 20 let, nujno jo je prenoviti. Odpraviti moramo svetovno kugo trgovine z ljudmi, to trdovratno kriminalno dejavnost." Zato je sledil njen poziv k sprejemu azilno-migracijskega zakonodajnega paketa.
Kritika Kitajske, a naprej odprt dialog
Potrebuje pa EU bistveno več neodvisnosti v kritičnih sektorjih, pri energiji, čipih in nekaterih surovih materialih. Kritizirala je prakso Kitajske pri proizvodnji električnih avtomobilov. "Trg je preplavljen s poceni kitajskimi vozili, a nizko cene vzdružujejo umetno, z državnimi subvencijami. To izkrivlja notranji trg, gre za nesprejemljive prakse. Smo za konkurenco, a ne za tekmo do dna, za nižanje standardov," je ocenila. Napovedala je, da bo komisija sprožila protisubvencijsko preiskavo vozil iz Kitajske, a obenem želi s Pekingom ohraniti dialog in odprte komunikacijske poti.
Ohranitev konkurenčnosti ob prehodu na industrijo brez izpustov v zaostreni globalni tekmi ostaja temeljni izziv in naloga. Maria Draghija, nekdanjega predsednika ECB in italijanskega premiera, je tako Ursula von der Leyen prosila, naj pripravi poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti. "Naredili bomo, karkoli bo treba, da ostane EU konkurenčna," je naglasila. Pri zagotavljanju konkurenčnosti EU bo pomembno vlogo odigrala tudi umetna inteligenca. In Evropa mora po mnenju von der Leyen s partnerji igrati vodilno vlogo pri postavitvi novega globalnega okvirja za to področje.
Za evropski trg je rekla, da se sooča z rekordno zaposlenostjo, a obenem je nezapolnjenih milijone delovnih mest. "Soočamo se s pomanjkanjem delovne sile in veščin. Bolnišnice prestavljajo preglede, ker ni dovolj medicinskih sester. Dve tretjini podjetij v EU išče strokovnjake s področja informatike," je povedala. Med pomembnimi nalogami ostaja bitka z inflacijo, obenem pa bo potrebno poenostaviti poslovno okolje. Malim in srednjim podjetjem je obljubila manj administrativnih bremen in že naslednji mesec naj v komisiji pripravili prve zakonodajne predloge, s katerimi bi podjetjem zmanjšali obveznosti poročanja na evropski ravni za 25 odstotkov. Do konca leta bo, je napovedala, imenovala posebnega odposlanca za mala in srednjevelika podjetja, ki bo poročal neposredno njej. "Želimo jih slišati," je rekla Von der Leyen. Izrazila je tudi priznanje kmetom in napovedala podporo pravičnemu prehodu na področju kmetijstva. Prvi aplavz med govorom je požela, ko je dejala, da ji je kot ženski zelo pomemben napredek pri pravicah žensk, enakopravnosti spolov in polna uveljavitev načela "Ne pomeni ne."
"Čas je, da zgradimo celino, kjer si lahko, kar si, ljubiš, kogar želiš. Celino, ki živi v miru. Evropa naj se odzove klicu zgodovine. Naj živi Evropa!" je sklenila nagovor, ki je trajal dobro uro. Poslanci so ga pospremili z dolgim aplavzom.
