Evropska komisija je ugotovila, da preiskave Evropske komisije zoper tehnološke velikane potekajo prepočasi in da mora ukrepati. Foto: REUTERS
Z aktom o digitalnih trgih in aktom o digitalnih storitvah namerava EU pristriči peruti tehnološkim velikanom Amazon, Google, Apple, Facebook in Microsoft. Hkrati namerava z njima zagotoviti večjo varnost za uporabnike spleta. Države članice EU so pod vodstvom slovenskega predsedstva pred dnevi dosegle dogovor o skupnem stališču. To je velik korak, saj se že leta prerekajo, kako regulirati tehnološke velikane.
Akt bo določil odgovornosti in obveznosti iskalnikov, spletnih trgovin in družbenih medijev glede nezakonitih in zavajajočih vsebin
Glavni cilj akta o digitalnih storitvah (DSA) je zaščititi uporabnike pred nezakonitim blagom, vsebinami ali storitvami ter zavarovati njihove temeljne pravice na spletu. V službi vlade za digitalno preobrazbo so nam pojasnili, da je predviden mehanizem za urejanje oziroma odstranjevanje nezakonitih vsebin, določena je vloga zaupanja vrednih prijaviteljev, internega sistema reševanja sporov in alternativnega reševanja sporov, določeni so izhodišča pravil za uporabo storitev in ukrepi za odpravo sistemskih pomanjkljivosti. Določene so obveznosti za zagotavljanje transparentnosti oglaševanja in delovanja platformnih storitev, prepovedana je uporaba metod zavajanja potrošnikov (dark patterns).
Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo: "Akt o digitalnih storitvah zagotavlja rešitve za varnost naših državljanov in državljank, podjetij in demokracije." Foto: Robert BALEN
Načelo, da bi moralo biti to, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu, se nanaša na sovražni govor na internetu, sramotenje posameznikov, spletno nadlegovanje, nezakonito prodajo ponarejenih, nevarnih ali kako drugače neskladnih proizvodov, na nezakonito prodajo ali ponujanje storitev, ki kršijo zakonodajo zaščite potrošnikov, na nesoglasno razširjanje zasebnih posnetkov, posnetkov zlorabe otrok na spletu, na vsebine kriminalne in teroristične narave, neavtorizirano razširjanje avtorsko zaščitenih vsebin, nezakonito ponujanje prenočitvenih zmogljivosti, nezakonito prodajo živih živali …
"Pri tem je treba poudariti, da nezakonitosti ne določa akt o digitalnih storitvah, temveč to ostaja predmet nacionalnih zakonodaj oziroma zakonodaje EU," so nam pojasnili v službi za digitalno preobrazbo.
Akt o digitalnih trgih po poročanju STA opredeljuje skupna evropska pravila za delovanje vratarjev oziroma ponudnikov jedrne platformne storitve, kot so spletne posredniške storitve, brskalniki, operacijski sistemi, storitve računalništva v oblaku, storitve družbenih omrežij in oglaševalske storitve. Gre za velike spletne platforme, ki pogosto zlorabljajo svoj utrjeni položaj na trgu, kar vodi v dražje storitve, slabšo kakovost in manjšo izbiro za končne uporabnike ter manj inovacij in manj konkurenčen evropski trg.
Evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager je na omrežju Twitter po poročanju Reutersa sporočila, da je to odlična novica. "Smo še korak bližje sprejetju akta o digitalnih storitvah. Korak bližje k svobodnemu, poštenemu in konkurenčnemu tehnološkemu trgu, na katerem imajo vsi akterji priložnost za uspeh," je pojasnila.
Margrethe Vestager, evropska komisarka za konkurenčnost: "Smo še korak bližje k svobodnemu, poštenemu in konkurenčnemu tehnološkemu trgu." Foto: REUTERS
Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je ocenil, da je akt o digitalnih storitvah velik in nujen korak naprej pri ustvarjanju varnejšega spletnega okolja. "Zagotavlja namreč rešitve za varnost naših državljanov in državljank v 21. stoletju, za naša podjetja in naše demokracije," je pojasnil.
Kako se branita Apple in Facebook?
Apple po poročanju nemškega Spiegla opozarja, da akt o digitalnih trgih lahko ogrozi varnost in zasebnost uporabnikov iPhona, če bo določil, da bo moral obvezno naložiti aplikacije z drugih platform. Facebook pa svari pred pretirano strogimi pravili, ki lahko zavirajo inovacije.
Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih je Evropska komisija pripravila potem, ko je ugotovila, da preiskave Evropske komisije zoper tehnološke velikane potekajo prepočasi. Ta podjetja ustvarijo na trgu EU osem milijard evrov prometa na leto, njihova tržna kapitalizacija znaša 80 milijard evrov. Preden bosta akta dokončno sprejeta, se bodo države članice EU v okviru Sveta EU in Evropski parlament pogajali o končnem besedilu v okviru trialogov. Evropski parlament mora svoje stališče za ta pogajanja še oblikovati. To namerava narediti sredi decembra.
Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, nam je razložil, da pomeni akt DSA pomemben člen regulacije na področju digitalnega razvoja družbe, kjer EU sicer prednjači pred preostalim svetom. Primer je splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) pri zaščiti uporabe osebnih podatkov. DSA se ukvarja s posredniškimi platformami, kot so iskalniki, spletne trgovine in družbeni mediji. "DSA bo določil odgovornosti in obveznosti za različne tipe posredniških platform glede nezakonitih vsebin in pri preprečevanju zavajanja potrošnikov. Ne postavlja pa pravil pri obravnavi škodljivih, vendar zakonitih vsebin, kot je na primer sovražni govor, kar bi si tudi želeli. Tu za zdaj računa na družbeno in poslovno odgovornost upravljavcev teh platform. Prepričan sem, da je DSA pomemben korak pri vzpostavljanju spletnega okolja, ki bo omogočal ustreznejše in zaupanja vredne vsebine za uporabnike," pravi Šutanovac.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
