Zahtevo za oceno ustavnosti proračunskih dokumentov za leto 2019 so lani spomladi vložili poslanci SDS in NSi, ki so v njih videli kršenje fiskalnega pravila. Celotni izdatki države so načrtovani približno 270 milijonov evrov previsoko, so utemeljevali.
Fiskalno pravilo, ki ga je Slovenija pred sedmimi leti zapisala v ustavo, namreč določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke.
Zahteva se je nanašala na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 ter odlok o javnofinančnem okviru za obdobje 2018-2020. Poslanci SDS in NSi so ustavnemu sodišču predlagali, naj ugotovi, da so vsi trije v neskladju z ustavo, vladi pa naloži pripravo novega rebalansa v mesecu dni.
Vlada je tedaj odgovarjala, da srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ni mogoče ugotavljati izključno na podlagi podatkov posameznega leta, npr. na podlagi rebalansa državnega proračuna za leto 2019, pač pa se ta ugotavlja v daljšem časovnem obdobju.
LMŠ: Upamo, da Šircelj tokrat ve, kaj dela
Vlado je ob načrtovanju proračuna za leto 2019 vodil Marjan Šarec iz LMŠ, odkoder so se na odločbo ustavnega sodišča odzvali z zapisom, da proračunski presežek kaže na to, kako premišljeno so ravnali z javnimi financami. Hkrati pa je vlada odpravila tudi vrsto varčevalnih ukrepov, ki so bili v veljavi zaradi nespametnosti prejšnjih vlad, so dodali.
Spomnili so, da je zdajšnja vlada Janeza Janše napovedala pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, in izrazili upanje, da finančni minister Andrej Šircelj, ki v radijskih oddajah zagovarja tezo, da bo fiskalno pravilo še nekaj časa zrahljano, s koalicijo tokrat ve, kaj dela.
