Prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTVS Peter Gregorčič je na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon iz ustavne presoje novele. Predlog sledi poročanju Televizije Slovenija o dopolnilnem delu ustavne sodnice na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o zakonu.
Ustavno sodišče, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ima namreč danes znova na mizi ustavno presojo novele zakona.
Predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in zavoda Open, povezani v koalicijo RTV je ZAkon, so ta teden na ustavno sodišče vložili intervencijo, v kateri izkazujejo, da je za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti nujna takojšnja uveljavitev novele. Priložili so analizo, v kateri so poudarili pomen javne RTVS za pravico do svobode izražanja in predstavili pomembne sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, povezane z modeli pri upravljanju medijev.
Zaradi dopolnilnega dela ustavne sodnice Kogovšek Šalamon pa so pobudniki ustavne presoje danes na ustavno sodišče vložili predlog za njeno izločitev, je na Twitterju zapisal Gregorčič. Iz odločanja o presoji se je sicer že pred časom izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, saj njegova pisarna sodeluje z javnim zavodom.
Na ustavnem sodišču so za STA pojasnili, da danes še niso sprejeli odločitve o predlogu za izločitev sodnice Kogovšek Šalamon, ki pa je sicer zaradi službene poti odsotna.
Na vložitev predloga se je na Twitterju tudi že odzvala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je spomnila, da je tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič pred desetletjem javno branil zakon o RTVS, ki so ga takrat pripravili v SDS.
Ustavno pobudo je sicer vložilo več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Tako pobudniki ustavne presoje kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno.
Ustavno sodišče se je v odločbi, sprejeti februarja, odločilo zadržati izvrševanje prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 23. člena novele, ki je začela veljati 28. decembra lani. Omenjeni odstavki med drugim določajo, da se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V celoti pa je sodišče zadržalo 24. in 25. člen novele, ki določata, da svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, da v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.
