Pa poglejmo, kje smo na Radioteleviziji Slovenija in v družbi. Torej: imamo nezakonito prvo imenovanje Andreja Graha Whatmougha iz leta 2021, o drugem imenovanju sodišče še vedno odloča. Je pa dilema vsaj legitimno, če ne legalno, precej preprosta: če nezakonito prideš do položaja, ki ga prirediš na svoje pomanjkljive izkušnje vodenja velikih sistemov, si torej potem zakonito na položaju, čeprav si do njega prišel na nezakonit način?
Skoraj bi morda človek pomislil, da je naš generalni direktor Andrej Grah Whatmough hegeljanec, slavitelj dialektike: a v tem primeru negacija negacije pač vodi v protislovje in ne v razvoj. In kot se naš generalni direktor rad pohvali - je pravnik. Žal pa to ne pomeni nujno delovati na pravni način, lahko pa pomeni izkoristiti vsa možna pravna sredstva za dosego ne nujno pravih stvari. Imeti prav ne pripada pravnikom, etika je v duhu, ne pa v luknjah. Naloga pravne države pač ni ščititi le tistih, ki si lahko privoščijo uzurpirati pravo in ki si potem prav tako lahko privoščijo požvižgati se na pravne odločitve, če se izkažejo za nezakonite. Še sledite?
Pa dodajmo prej omenjenim nezakonitostim še nezakonito razrešitev nekdanje direktorice televizije Natalije Gorščak iz avgusta 2021 zaradi navideznih razlogov padanja gledanosti televizije. Medtem ko je danes ta gledanost povsem nepomembna za vse na vodilnih položajih v tej hiši in je gledanost že tako daleč v prepadu, da se komaj še vidi logo RTV. Nezakonito razrešeno direktorico zamenja Valentin Areh. Uvede dobesedno bbc-jevsko spremljanje vojne v Ukrajini, vzporeden program na drugem sporedu, in od tam pripelje novinarje z malo ali zelo vodljivimi izkušnjami na prvi spored televizije. Ko je vse že (v narekovajih) urejeno in ko se pripeljejo tudi od zunaj vodljivi uredniki, ki so slišali za marsikaj, za novinarsko etiko, kodeks ali morda celo načela poklicne etike in programskih standardov pa ne ravno. In ko je v hiši že direktor televizije, mojster excelovih tabelic za ocenjevanje novinarstva, bolje rečeno novinarjev in novinark, se Valentin Areh znova prelevi v vojnega dopisnika, opremljen s pogumom, z novinarskimi standardi pa žal ne.
V arhivu ponedeljkovih Odmevov najdete njegov prispevek o razmerah v zaledju vzhodne fronte v Ukrajini, le da je celoten prispevek pokrit - kot rečemo na televiziji - z agencijsko sliko iz Hersona na jugu Ukrajine. Posnetki pa so iz decembra – lansko leto. Nekaj podobnega je sestavil Valentin Areh že za TV-Dnevnik 18. marca. Nekaj podobnega lahko spremljamo v Areni, kjer se tudi trga novinarstvo in se komentirajo iz konteksta iztrgane izjave, če so stare, kako leto dni, pa tudi ni ovira. Brezsramna manipulacija, ne pa novinarstvo. In zakaj? Zato, ker lahko. Ker ni nezakonito. Ker ima podporo tistih, ki se nezakonitosti posmehnejo. In ker se posmehujejo vsem nam, ki plačujemo RTV-prispevek.
Ministrstvo pa seveda sočustvuje. Ne potrebujemo sočutja. Naj bo zakonito in po standardih. Ali pa naj zadnji ne samo ugasne televizijo, ampak tudi luč.