Ustavno sodišče je Ustavno sodišče je sklep vrhovnega sodišča v zadevi razveljavilo in mu jo vrnilo v odločanje. Sodnik Jan Zobec je namreč vložil tožbo v upravnem sporu zoper načelno mnenje komisije za etiko in integriteto, imenovane pri Sodnem svetu. Ta je ocenila, da je Zobec kršil načeli kodeksa sodniške etike o odnosu sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanju ugleda sodstva. O tožbi Zobca je odločalo vrhovno sodišče in jo na podlagi stališča, da načelno mnenje ni upravni akt, zavrglo in odstopilo upravnemu sodišču.
Zobec je nato v ustavni pritožbi med drugim zatrdil, da mu je bila pred vrhovnim sodiščem kršena ustavna pravica do nepristranskega sodišča. Postopek pred etično komisijo se je namreč začel na predlog takratnega podpredsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića in takratnega predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. V postopku obravnave tožbe zoper mnenje komisije sta po mnenju Zobca oba s tem, ko sta odločala o predlogih za izločitev sodnikov, vplivala na sestavo senata, ki je odločal o tožbi Zobca.
Ustavno sodišče je očitek o kršitvi pravice do nepristranskega sodišča preučilo z vidika objektivnega testa nepristranskosti. Ugotovilo je, da "obstaja vsebinska povezava med postopkom pred komisijo za etiko in integriteto ter postopkom pred vrhovnim sodiščem". V takem primeru po presoji ustavnih sodnikov ni mogoče šteti, da sta predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča nevtralna do pritožnikove zadeve. "Podaja pobude za začetek postopka pred komisijo je nedvomno taka objektivna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari upravičen dvom o nevtralnosti te osebe do zadeve," je zapisalo sodišče.
Po mnenju ustavnih sodnikov ni mogoče šteti, da sta predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča nevtralna do pritožnikove zadeve. Ugotovitev, da sta z odločanjem o predlogih za izločitev imela vpliv na določitev sodnika poročevalca in sestavo senata, ki je odločal o pritožnikovi tožbi, pomeni okoliščino, ki ne izpolnjuje standarda objektivne nepristranskosti in zato pomeni kršitev pravice do nepristranskega sodišča.
Predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča praviloma neposredno ne moreta vplivati na sestavo senata, saj se zadeve sodnikom dodeljujejo po določenem vrstnem redu in objektivnih merilih, je še zapisalo ustavno sodišče.
Poleg tega je Zobec v ustavni pritožbi nasprotoval stališču vrhovnega sodišča, da načelno mnenje ni upravni akt. Zobec meni, da mu mora biti sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu na podlagi zakona o upravnem sporu. Ustavno sodišče je poudarilo, da mora o tem najprej odločati sodišče, ki izpolnjuje standarde objektivne nepristranskosti, zato se v tej fazi še ne more opredeliti do zagotavljanja sodnega varstva zoper načelno mnenje etične komisije.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno. Pri odločanju o tej zadevi je bil izločen sodnik Rok Svetlič.
