Več gospodarskih in kmetijskih organizacij je poslanske skupine pozvalo k vložitvi zahteve za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini, ki se bo začela uporabljati s 1. januarjem. Kot trdijo, novela v časih negotovih gospodarskih razmer in rastoče inflacije prinaša nerazumno ostro davčno politiko do delovno aktivnih. DZ je novelo zakona o dohodnini sprejel 9. decembra. Z njo se odpravlja načrtovano postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter odpravlja nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Poleg tega se zvišuje skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, uvaja nova olajšava za mlade ter zaostruje davčna obravnava samostojnih podjetnikov.
Novela zakona prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, so opozorili podpisniki poziva poslancem. Zvišuje se obdavčitev samostojnih podjetnikov in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, so dodali. Opozorili so tudi, da ukinitev usklajevanja olajšav z inflacijo zaradi visoke inflacije pomeni dejansko nižje neto plače.
Davčna politika, ki jo uvaja novela zakona, se jim zdi nerazumno ostra do delovno aktivnih ljudi, še posebej do srednjega razreda, pomembno bo vplivala tudi na nižjo samooskrbo s hrano. Poleg tega novela zakona krši ustavne pravice vseh državljank in državljanov, saj uvaja diskriminatorno obravnavo, na kar so večkrat opozorile tudi pristojne službe, so dodali.
Novela po njihovih ocenah med drugim brez prepričljivih razlogov v javnem interesu na nesorazmeren in pravno nedoločen način poslabšuje položaj številnih pravnih subjektov, s čimer pomeni splošno kršitev načela pravne države in še posebej kršitev načela zaupanja v pravo.
Uvaja tudi pretiran poseg v jamstvo lastnine, s čimer je kršena ustavno zagotovljena pravica do zasebne lastnine, so prepričani. "Ko država z davki in prispevki prisilno doseže ali preseže 50 odstotkov posameznikovih prejemkov, gre za nedopusten poseg v njegovo svobodo do razpolaganja z njegovo lastnino," so zapisali.
Pod poziv so se podpisali predstavniki 13 organizacij, to so Klub slovenskih podjetnikov, Skupina podjetij z notranjim lastništvom, Sindikat kmetov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, AmCham Slovenija, Združenje bank Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije.
Od poslancev pričakujejo, da bodo zagotovili potrebnih 30 podpisov in sprožili ustavno presojo novele zakona o dohodnini.
Vlada je novelo zakona o dohodnini ves čas zakonodajnega postopka utemeljevala s skrbjo za stabilnost javnih financ, na drugi strani je bilo slišati opozorila, da bo vsem zaposlenim znižala neto plače. Državni svet jo je skušal blokirati z odložilnim vetom, a jo je DZ nato še enkrat potrdil. V SDS pa so tik pred glasovanjem vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma, vendar je poslanci niso podprli.
