Podnebna kriza je poleg socialne in zdravstvene politike v Evropski uniji najpomembnejši problem, je prepričan Jure Poglajen iz nevladne organizacije Državljani sveta. Ocenjuje, da bo okoljska kriza sprožila val podnebnih beguncev, tistega iz leta 2016 pa je označil kot "uverturo". Rešitev vidi v takojšnjem ukrepanju močnejše in trdnejše EU.
"V slovenski politiki smo mladi slišani zelo slabo ali pa sploh ne," je poudarila Sara Štiglic iz organizacije Mladi za podnebno pravičnost. Mladi v Sloveniji so od odločevalcev pogosto prikazani kot manjvredni in manj izobraženi, pravi. Svojo kritiko je namenila predvsem ministrstvu za okolje in prostor in pozvala k spremembi mentalitete o sposobnosti mladih.
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je spomnil na dosežek EU, ki določa konkretne cilje in naloge za omejitev podnebne krize - to je Evropski zeleni dogovor iz konca leta 2019, ki določa, da bo Evropa do leta 2030 zmanjšala neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, do leta 2050 pa želimo postati prva podnebno nevtralna celina na svetu. "Naša blagovna znamka za prihodnost je rešiti ta planet," je poudaril Sassoli.
Močnejša EU zahteva prenos pooblastil
Sassoli je skozi perspektivo pandemije covida-19 predstavil tudi šibke in močne strani povezave sedemindvajseterice. Navdušenje je izrazil nad razumevanjem vseh držav članic, da so pooblastila glede nakupa in distribucije cepiv proti covidu-19 prenesle na EU. "Sicer bi v Evropi prišlo do vojne med bogatejšimi in revnejšimi državami. Prava revolucija je, da ustvarjamo skupni dolg! Posledice pandemije odpravljamo s skupnim dolgom in skupnimi cilji, začenši s cilji Evropskega zelenega dogovora. Načelo solidarnosti se je v minulih mesecih okrepilo," je dejal.
Med šibkostmi povezave, zaradi katerih se EU težje kosa s svetovnimi velesilami, je izpostavil problem neenotnosti članic pri sprejemanju pribežnikov iz Afganistana: "Nezaslišano je, moralni škandal je, da za sprejemanje prebežnikov pooblaščamo nedemokratične države okrog Afganistana. Evropa bo zaradi takega stališča plačala."
Če želimo močnejšo Evropo, bodo morale članice pooblastila denimo glede migrantske politike, skupne vojaške politike in zunanje politike z nacionalne prenesti na evropsko raven. Članice se s temi izzivi prihodnosti same ne bodo mogle spopadati, je dejal Sassoli.
Ob koncu je opozoril na stanje evropske demokracije: "Priča smo avtoritarnim sistemom v Evropi, ki so prepričani, da so boljši in bolj učinkoviti od demokracije. S temi režimi se moramo kot Evropa spopasti osamljeni. Izguba svobode, demokracije, izguba osebnih pravic - to so značilnosti časa, v katerem živimo. To bi pomenilo uničenje projekta Evrope."
