Evakuacija državljanov EU in afganistanskih državljanov, ki so sodelovali z EU in državami članicami, ter njihovih družin, ostaja prednostna naloga in se bo nadaljevala, so v danes sprejeti izjavi zapisali notranji ministri sedemindvajseterice.
Vendar pri tem "ne smemo pozabiti na pomoč ranljivim skupinam. Tukaj so posebej izpostavljene ženske, otroci, starejši, ki jim je potrebno, v kolikor so na poti iz Afganistana, pomagati," je na novinarski konferenci v Bruslju dejal notranji minister Aleš Hojs. Države članice bodo v ta namen okrepile pomoč mednarodnim organizacijam neposredno v Afganistanu ali v sosednjih državah.
Ministri so se obenem zavzeli za krepitev podpore tretjim državam v regiji, ki gostijo veliko število migrantov in beguncev. "Tem državam je treba pomagati tudi pri zagotavljanju ustreznih sprejemnih zmogljivosti, države članice se bodo prostovoljno odločale tudi za pomoč v obliki trajnih preselitev," je še dejal Hojs, ki je danes v imenu slovenskega predsedstva EU vodil izredno zasedanje notranjih ministrov, posvečeno Afganistanu.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki se je udeležila srečanja, o konkretnih številkah glede preselitev iz Afganistana v EU danes sicer ni želela govoriti. Glede morebitnega begunskega vala iz Afganistana je po njenem potreben globalen odgovor, ne gre namreč za izziv, ki zadeva zgolj EU.
EU in države članice so sicer odločene, da v okviru usklajenega in urejenega odziva preprečijo ponovitev nenadzorovanih obsežnih nezakonitih migracij. Pri tem se je treba izogibati spodbudam za nezakonite migracije, so še zapisali v izjavi.
EU bo zato s temi državami sodelovala tudi pri preprečevanju nezakonitih migracij iz regije, krepitvi zmogljivosti upravljanja meja ter preprečevanju tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi.
Ministri so se pri tem zavzeli za okrepitev dela pristojnih agencij EU, zlasti evropskega azilnega urada (Easo), agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) in Europola.
Današnje zasedanje je sicer zaznamovalo nasprotovanje Luksemburga skupni izjavi, katere sprejetje je do konca viselo v zraku. EU bi namreč po prepričanju luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna, pristojnega tudi za priseljevanje, morala pokazati več solidarnosti in sprejeti ogrožene ljudi iz Afganistana.
Težka pot do soglasja
Ministri so, kot kaže, na koncu vendarle uspeli najti skupen jezik, čeprav pot do soglasja po izjavah ministra Hojsa sodeč ni bila lahka.
Iskanje skupnega stališča, katerega rezultat je skupna izjava ministrov, je bila precej težka, razprava pa na trenutke "zelo burna", je današnje dogajanje povzel Hojs. "Ampak na koncu smo bili sposobni sprejeti skupno izjavo, kar je v tem trenutku najpomembnejše."
Ministri se se na današnjem zasedanju posvetili aktualnemu razvoju dogodkov v Afganistanu, zlasti njihovemu vplivu na morebitne migracijske in varnostne razmere za EU, in iskanju skupnega odziva unije nanje.
V zvezi z varnostnimi grožnjami so se v skupni izjavi zavezali, da bodo EU in države članice storile vse, da razmere v Afganistanu ne bodo privedle do novih varnostnih groženj za državljane EU.
