Miha Raičevič
Električni skiroji so tudi pri nas vse bolj priljubljeni, njihova uporaba pa je še vedno precej nedorečena. Uporabniki se z njimi vozijo po pločnikih in kolesarskih stezah, tudi na cestah. Včeraj okoli 7. ure je med drugim v Ljubljani na Dunajski cesti padel voznik električnega skiroja in se poškodoval. V nesreči je bil po poročanju ljubljanske policije udeležen sam, ni pa znano, kako hude so njegove poškodbe. Policisti bodo po končani preiskavi nesreče izvedli ustrezen ukrep.
Hujša nesreča se je v ponedeljek zgodila v Parizu, saj je tam umrl 25-letnik in se tako v črno statistiko vpisal kot prva smrtna žrtev nesreče s to napravo v francoski prestolnici, je poročal Reuters.
Električni skiroji so se v Parizu pojavili pred enim letom, zdaj pa jih je tam na voljo za vsakodnevno izposojo okoli 20.000, ki so v lasti dvanajstih različnih družb. Prvič so se sicer ljudje z njimi srečali leta 2017 v Silicijevi dolini, od tam pa so se razširili po vsem svetu. Zdaj jih različne družbe ponujajo v najem v približno 150 večjih mestih po svetu, tudi v Ljubljani, in praktično vsak dan se beležijo nesreče pri uporabi tega prevoznega sredstva.
Francoske oblasti so zaradi tega že sprejele določene ukrepe. Prepovedale so uporabo skirojev na pločnikih, kršiteljem pa grozi 135 evrov kazni, če to pravilo prekršijo. Z julijem pa bodo prepovedali tudi puščanje skirojev na pločnikih, saj se jim morajo ljudje umikati, kar je posebej pereče tam, kjer so površine za pešce ožje. Hkrati bodo morali imeti skiroji omejitev maksimalne hitrosti pri 20 kilometrih na uro. Po poletni sezoni pa celo napovedujejo zakonodajo, s katero bodo število operaterjev, ki ponujajo najem skirojev, omejili. To storitev bodo tako po napovedih lahko izvajale največ tri družbe.
In kako je pri nas?
Trenutna zakonodaja pri nas ...
Trenutno pri nas električne skiroje oblasti obravnavajo kot posebna prevozna sredstva, ki omogočajo hitrejše gibanje od hoje pešca. "Uporaba je dovoljena le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, pri tem pa ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Največja hitrost ne sme preseči hitrosti gibanja pešcev. Prav tako je njihova uporaba prepovedana na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil, izjema velja le za invalidske vozičke. Uporaba posebnih prevoznih sredstev z motorjem (tudi električnim), in če njihova hitrost presega hitrost gibanja pešcev, ni dovoljena v cestnem prometu," je odgovorila v. d. direktorice agencije za varnost prometa (AVP) Vesna Marinko.
Žrtev po svetu ni malo
Poleg že prej navedene žrtve v Parizu so novembra lani poročali o smrtni žrtvi tudi na ulicah Barcelone. Po poročanju Dnevnika se je v Franciji sicer po neuradnih podatkih, saj policije po svetu ne vodijo posebej statistike nesreč s temi napravami, lani zgodilo pet smrtnih nesreč z električnimi skiroji, v Španiji pa tri.
Agencija za varnost prometa opozarja!
"E-skiroji so vedno bolj priljubljeni med uporabniki, predvsem v večjih urbanih središčih. Z vidika prometne varnosti je potrebno izpostaviti, da je vsekakor pri vožnji takšnega e-skiroja priporočljiva uporaba zaščitne kolesarske čelade pa tudi luči, zvonca in zavor. Hitrosti teh prevoznih sredstev namreč lahko znašajo do 25 km/h ali celo več, zato je nujna zaščita uporabnika. Prav tako so e-skiroji zaradi majhne velikosti koles veliko bolj občutljivi na razne neravnine in ovire na vozni površini, zato so padci lahko pogostejši. E-skiroji so tudi povsem tihi, zato jih pešci in drugi udeleženci ne opazijo, niti ne pričakujejo, da so tako hitri. Zaradi majhne površine silhuete so uporabniki e-skirojev tudi slabo vidni. Pa tudi njihovo zaviranje je veliko manj učinkovito in ob tem je e-skiro zelo nestabilen. Na površinah za pešce lahko zaradi višjih hitrosti ogrožajo pešce, zato je bolj smiselna uporaba kolesarskih poti, tam, kjer je to možno."
