V novem sklicu državnega zbora bo največ žensk doslej. Ali uveljavljene stranke izvajajo prikrito diskriminacijo?

Kljub obveznim ženskim kvotam, ki že od leta 2006 določajo, da mora vsaka lista zagotoviti 35 odstotkov ženskih kandidatk, je izvoljivost poslank na koncu običajno relativno nizka. V zadnjem sklicu državnega zbora je bilo tako le 26 poslank, v vladi pa je položaj še slabši, v zdaj še aktualni imamo 14 ministrov in le dve ministrici. Slovenija je bila glede na te podatke na svetovni lestvici IPU, ki preverja število žensk v nacionalnih parlamentih na 66. mestu. Zdaj je rezultat izboljšala in pred nami je po novem 27 držav, od tega 11 evropskih, med njimi je Severna Makedonija, ki ima 41.7 odstotka poslank. Isto mesto z nami si deli pet držav, med njimi Srbija.

40 odstotkov sedežev bodo zasedale ženske 

Po zadnjih državnozborskih volitvah se je delež izvoljenih žensk izboljšal. Tokrat bo v parlamentu sedelo največ žensk doslej, in sicer 36, kar predstavlja 40 odstotkov vseh izvoljenih. Projekcijo o tem, koliko poslank bomo dobili v novem sklicu parlamenta so že pred volitvami pripravili v zvezi Ženski lobi Slovenije, kjer so bili bolj pesimistični in jih je zato rezultat na koncu pozitivno presenetil. "Dotedanje parlamentarne stranke niso bistveno povečevale deleža kandidatk v svojih najbolj izvoljivih okrajih. Nova stranka, ki se je kazala na obzorju, pa je tudi imela 44 odstotkov kandidatk in ne 50 odstotkov. Naša analiza je tudi temeljila na predpostavki, da bo v DZ prišlo osem strank. Računali smo, da bi v Gibanju Svoboda lahko izvolili največ 11 poslank," razlaga Sonja Lokar iz Ženskega lobija. 

Po trenutnih, sicer še neuradnih, a zanesljivih rezultatih, pa bo v državnem zbor po novem največ poslank prav iz Gibanja Svoboda, in sicer 22. Stranka SDS ima sedem predstavnic, Nova Slovenija dve, SD tri in Levica dve poslanki. Skupno torej 36 poslank. Ta delež pa bo morda po formiranju vlade, ko bodo nekateri od izvoljenih poslancev postali ministri in jih bodo zato zamenjali naslednji na listi, še višji. 

Največ poslank iz Gibanja Svoboda 

Pri gibanju Ženski lobi večje število izvoljenih poslank pripisujejo veliki zmagi nove stranke. Uveljavljene stranke namreč že natanko vedo, kateri kraji so zanje izvoljivi in zato tam pogosto izvajajo prikrito diskriminacijo na način, da moške kandidate sistematično umeščajo v njihove močne okraje. "Rezultati so pokazali, da kvote delujejo in da imajo ženske večje izvolitvene možnosti na kandidatnih listah novih strank, ker te še ne vedo, kateri volilni okraji so za njih izvoljivi in kateri ne. Čeprav lahko ugibajo, pa vendarle tega še niso preizkusili," potrjuje tudi sociologinja dr. Milica Antić Gaber. Ob tem dodaja še, da se je pokazalo tudi, kje so ženske v politiki manj zaželene – SDS ima med 28 poslanci le sedem žensk, podobno je v NSi, kjer sta med osmimi poslanci le dve ženski zasedli poslanski sedež (25 odstotkov). Večja deleža poslank pa imata Levica, kjer sta med petimi predstavniki dve ženski (40 odstotkov) in SD, kjer so od skupno sedmih poslancev tri ženske predstavnice (42 odstotkov). 

Ko se bo formirala vlada, bomo videli, če smo ženskam v resnici naklonjeni 

A to je le volilni rezultat, koliko je politika naklonjena ženskam bomo videli takoj, ko bo novi mandatar začel sestavljati vlado. "Volilno telo je ženskam izkazalo zaupanje in upamo, da bo posledično tudi več žensk zasedlo ministrske položaje. Če se to ne bo zgodilo, pa bo to po takšnem volilnem rezultatu že prvo razočaranje," nadaljuje Antić Gabrova. V isti sapi namreč poudarja, da smo bili v preteklih letih slabšanju stanja glede sprejemanja in spoštovanja žensk na javnih funkcijah. "Še pred kratkim smo imeli do žensk zmerno politično retoriko, z občasnimi izpadi. V zadnjih nekaj letih pa ugotavljamo precej sovražen odnos do žensk v politiki, porast seksističnih izpadov politikov in nekdanjih politikov, veliko naravnost mizoginih napadov na družabnih omrežjih na ženske v politiki, medijih in civilni družbi, ki so kritične do oblasti. A zdi se, da je prav to učinkovalo na povečanje aktivnosti prav teh žensk, ki s svojim delovanjem zdaj pred volitvami sporočajo - ne boste nas ustrahovali, ne bomo se umikale iz politike in javnega življenja, še bolj aktivne bomo, povezale ter podpirale se bomo v dobro nas vseh. Upam, da tak duh ostane tudi po volitvah," še razmišlja Antić Gabrova. 

Tiste, ki so izvoljene, so vesele, da bodo ženske v parlamentu naslednja štiri leta zastopane v tako velikem številu. "Upam, da bo več žensk morda prispevalo k prijaznejši komunikaciji. Mogoče znamo to ženske bolje. Določene situacije znamo bolje ublažiti, ni pa to nujno, zato so še vedno pred spolom pomembnejši drugi kriteriji," pravi novo izvoljena poslanka iz Gibanja Svoboda Lena Grgurevič. "Pri nas smo kandidate zato izbirali glede na dotedanje uspehe, kompetence in moralne standarde. Čeprav smo v naši stranki zelo naklonjeni ženskam, to ni glavni kriterij," še dodaj, a nadaljuje, da ženske kvote vsekakor podpira, saj po spolu še nismo povsem izenačeni. 

Tudi poslanka SDS Karmen Furman se strinja, da so pred spolom pomembnejše druge lastnosti političarke, a je hkrati ženske treba spodbujati k temu poslanstvu. "Res je, da smo ženske, ki imamo otroke, vedno in najprej v funkciji mame. Tudi v primeru, če se podamo na pot politike. In tako je tudi prav. Od našega okolja in družine pa je odvisno, kako uspešno bomo lahko vse te funkcije tudi usklajevale. A na tem področju je pomanjkljiva tudi zakonodaja, ki trenutno poslankam sploh onemogoča porodniški dopust in hkrati opravljanje te funkcije. Vesela bi bila, če bi se v tem mandatu morda pa le našla volja, da se slednje tudi uredi," je dejala.