Povolilna matematika: S kom v koalicijo, komu ministrski položaji? Vse je v rokah Roberta Goloba

Povolilno dogajanje prinaša proces oblikovanja nove vlade, ki jo bo sestavljal prepričljivi zmagovalec nedeljskih volitev Robert Golob. Slovenija doslej še nobeni politični stranki ni namenila več kot 400.000 glasov podpore, kar Gibanju Svoboda, letošnji novinki na razgretem političnem prizorišču, po dveh letih avtokratskega režima zagotavlja veliko moč in nalaga izrazito odgovornost za vodenje države.

Novi vladi se nasmiha 53 glasov

Gibanje Svoboda je z rekordnimi 41 poslanskimi sedeži zasedlo skoraj polovico parlamenta, kar pomeni, da Golob lahko sestavi večinsko vlado samo z eno partnersko stranko. V teoriji bo imela najmočnejša politična sila v državi veliko lažje delo pri oblikovanju koalicije kot pred štirimi leti LMŠ, ki je takrat z drugega mesta in s 13 poslanskimi mandati podprla Marjana Šarca za predsednika vlade. Če se Golobovi vladni ekipi poleg Socialnih demokratov pridruži še Levica, ki mora najprej prežvečiti skromen izkupiček na volitvah, bo imela levosredinska koalicija treh strank zanesljivih 53 glasov podpore.

Po volitvah je praktično vse v rokah Roberta Goloba, ki je napovedal, da želi sestaviti vlado v najkrajšem možnem času, to je predvidoma v prvi polovici junija. Od njegovega načina razumevanja politične igre in strateškega prilagajanja bo odvisno, kako trdna in zanesljiva bo naslednica tretje vlade Janeza Janše. Predsednik SDS je v novi sestavi državnega zbora obsojen na sedenje v opoziciji, saj so v državnem zboru od sorodnih strank po debaklu gibanja Povežimo Slovenijo ostali le še krščanski demokrati pod vodstvom Mateja Tonina. Janša se lahko po krepki zaušnici na volitvah na oblast vrne zgolj v primeru političnega prevrata v Gibanju Svoboda, za kar ni realne možnosti. Če bi poslanci iz najmočnejše stranke začeli prestopati v desno opozicijo, bi volivci to potezo nedvomno razumeli kot izdajo njihovega zaupanja.

Robert Golob se po okužbi s koronavirusom danes vrača iz izolacije. Drugi dan po volitvah se bo oglasil pri predsedniku republike Borutu Pahorju, obenem pa bo odprl prve povolilne pogovore s SD. Levica bo pred prihodom za pogajalsko mizo v naslednjih dneh najprej razpravljala o ponujenem odstopu izvršnega odbora stranke na čelu s koordinatorjem Luko Mescem, ki pa verjetno ne bo sprejet. Najverjetnejši mandatar nove slovenske vlade je že v nedeljo zvečer napovedal, da je vsaj na začetku poti možno sestaviti vlado samo s Socialnimi demokrati, če bi Levica potrebovala dlje časa za ureditev razmer v lastnih vrstah po izgubi več kot 30.000 glasov v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Medtem se predvsem iz kapitalskih krogov vrstijo pobude, naj gre v novo vlado namesto Levice raje Nova Slovenija. Ob tem velja podčrtati, da se je Golob pred volitvami večkrat zavezal, da v koaliciji ne bo sodeloval z nobeno stranko, ki se je v zadnjih dveh letih povezovala s SDS. Kaj se zgodi s stranko, ko povsem zaide z začrtane smeri delovanja, ravno v teh dneh spoznava dolgoletni gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se niti s skupno listo petih strank ni uspel prebiti v parlament.

Zmagovalci do večine ministrstev

Gibanje Svoboda je množico volivcev med drugim prepričalo z napovedjo, da bodo državo vodili strokovnjaki z znanjem, kar bo glede na obljube eno od osnovnih vodil nove koalicije pri razdelitvi ministrskih položajev. Rezultati volitev ne puščajo dvoma, da bo večina resorjev pripadla Gibanju Svoboda, medtem ko se bosta morali potencialni vladni partnerici zadovoljiti z manjšim kosom koalicijske pogače. Ker je Gibanje Svoboda novonastala stranka brez uveljavljene široke kadrovske mreže, se lahko zgodi, da bo kakšno ministrstvo zasedel tudi strokovnjak iz strank LMŠ in SAB, ki sta pri vzponu Goloba plačali visoko ceno in izpadli iz parlamenta. V vladno palačo bi lahko zavili tudi vidni predstavniki civilne družbe, ki jim zmagovalec volitev javno ponuja roko sodelovanja.

O natančnejši razdelitvi ministrskih položajev se bo nova koalicija usklajevala po prvomajskih praznikih. Na vidiku je racionalizacija ministrstev. V najožji krog okoli Roberta Goloba spadata obe podpredsednici Urška Klakočar Zupančič in Marta Kos, ki sta v igri za naskok na pravosodno in zunanje ministrstvo. Gibanje Svoboda je že pred volitvami zaklenilo vprašanje o prevzemu finančnega in zdravstvenega resorja. Prav tako želi imeti pod nadzorom področje infrastrukture in okolja, po naših informacijah pa tudi ministrstvo za notranje zadeve. SD ima razvejan kadrovski sistem in številne izkušnje, saj je stranka med vsemi obstoječimi parlamentarnimi silami sodelovala v največ vladah doslej. Za drugo največjo vladno stranko je običajno rezervirano mesto predsednika parlamenta, za evropskega poslanca v Bruselj pa bo namesto Tanje Fajon očitno odšel Matjaž Nemec.