Nezadovoljstvo kmetov zaradi stanja na trgu in posledičnih nizkih odkupnih cen še vedno traja. Na resnost stanja so avgusta opozorili z manjšim protestom v Gornji Radgoni. Pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so že pred časom vzpostavili tudi protestni odbor, ki bo organiziral vsesplošni protest slovenskih kmetov, če ne bodo uslišani. Kasneje so v okviru razprave o strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027 zahtevali dodatnih 380 milijonov evrov in sestanek s predsednikom vlade Janezom Janšo.
Potem ko sta nekaj dni kasneje Janša in kmetijski minister Jože Podgoršek sprejela predstavnike KGZS in jim obljubila, da bo vlada pomagala, če ji bodo to dopuščale finančne možnosti ob morebitnem nadaljevanju gospodarske rasti, so se zadeve vsaj navidez pomirile. Zato je bila za marsikoga presenetljiva nedeljska poteza Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri Slovenski ljudski stranki (SLS), v kateri so zahtevali takojšnje ukrepanje vlade in dodatnih 380 milijonov evrov za slovensko kmetijstvo v naslednjih petih letih, sicer sami napovedujejo kmečki protest.
Podobnik: Od obljub se ne da živeti
Predsednik SLS Marjan Podobnik poudarja, da je stanje v kmetijstvu alarmantno: "Še posebno srednje veliki in manjši kmetje so obupani. In to množično. Prijavljajo se na razpise, kjer pa jih zavračajo kot po tekočem traku." Podobnik ocenjuje, da več tisoč slovenskim kmetijam grozi propad, če se stanje ne bo izboljšalo: "Ne samo majhne, temveč tudi takšne, ki imajo 30 glav živine in zadostne obdelovalne površine. Kmetje vidijo, da se danes na drugih področjih denar na debelo deli, in ne razumejo, zakaj so sami pri tem izpadli." Kmetijsko-gozdarska zbornica je po mnenju Podobnika odlično nastopila, ko je pozvala Janšo k takojšnjemu ukrepanju. Kot rečeno, sta se Janša in Podgoršek kmalu zatem sestala s predstavniki zbornice. "Od takrat pa se ni nič več zgodilo in je zgolj ostalo pri tem, da bo vlada pomagala, če bo to možno. Od obljub se žal ne da živeti, v Sloveniji propadejo tri kmetije na dan," še pove Podobnik.
Pri tem izraža pričakovanje, da bo KGZS organizirala kmečki protest, če do konca meseca ne bo novih pogovorov, na katerih bi jasno določili, kako in kdaj bo vlada zagotovila sredstva za razvoj kmetijstva. "Če tega ne bo storila zbornica, bo protest organizirala Slovenska kmečka zveza." Podobnik sicer pravi, da imajo v SLS še vedno korektne odnose z največjo vladno stranko SDS, čeprav se ne strinjajo o vseh njenih potezah. Ena takih je tudi način reševanja kmetijske problematike, zaradi česar so vladi dali ultimat. "Pri tem gre predvsem za pomoč vladi, da bi se pravočasno začela zavedati, da dela nepopravljivo napako s tem, ko ob vseh možnostih, ki jih ima na na voljo, kmetijstvu ne pomaga v večji meri. Na tak način ne bomo mogli mladih zadržati na podeželju in povečati samooskrbe." SLS se sicer na državnozborske volitve pripravlja skupaj s strankama Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka v sklopu gibanja Povežimo Slovenijo. Na volitvah želijo nastopiti s skupnim kandidatom za mandatarja. Podobnik ocenjuje, da lahko osvojijo vsaj 15 odstotkov glasov.
V KGZS z ultimatom SKZ niso seznanjeni
Nenadna poteza SKZ odpira tudi vprašanje, ali ni ultimat SKZ povezan z razmerami v zbornici. Kot je namreč znano, je bil Podobnik po lanskih volitvah v organe KGZS, na katerih je SKZ pri volitvah fizičnih oseb v svet zbornice dobila največ glasov, tudi kandidat SKZ za predsednika zbornice. A takrat je bil tudi s podporo nekaterih članov SKZ za predsednika KGZS izvoljen Roman Žveglič, sicer prav tako član SLS.
Žveglič pravi, da z ultimatom SKZ ni seznanjen. Kot pojasnjuje, v zbornici pripravljajo podrobno analizo stanja, ki jo bodo nato uskladili s preostalimi nevladnimi organizacijami na področju kmetijstva. Šele nato bodo po njegovih besedah zaprosili za nov sestanek z Janšo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
