Andreja Kutin
V UKC Maribor se je število umrlih zaradi zapletov, povezanih s covidom-19, povečalo, umrla sta še dva bolnika, v drugem valu epidemije torej trije, skupno šest ljudi. Profili bolnikov so različni, nekateri so mladi in tudi brez pridruženih bolezni.
"Od 18. marca, ko smo odprli covid intenzivni oddelek, smo zdravili 29 bolnikov, 20 v prvem valu. Na najvišji točki epidemije v aprilu smo imeli istočasno na mehanični ventilaciji 15 bolnikov. Od 20 bolnikov jih je 12 preživelo in osem umrlo, med njimi tudi 47-letna bolnica. Sicer mlajši bolniki večinoma preživijo, starejši od 70 let pa imajo slabe možnosti preživetja. V prvem valu praktično nobeden starejši od 70 let covid pljučnice ob mehanični ventilaciji ni preživel. V drugem valu imamo boljši občutek, saj so se smernice zdravljenja nekoliko spremenile, imamo protivirusno zdravilo, ki najverjetneje je učinkovito, tudi protivnetna terapija pomaga," pripoveduje vodja covid intenzivne terapije Alenka Strdin Košir.
"Smo kot tetris"
Vsi, ki delamo s covid bolniki, vemo, da je virus še kako resničen, pravi Strdin Koširjeva. In doda: "Na začetku epidemije smo se predvsem ubadali s strahom, kako se zaščititi. Ta strah je z meseci izginil, vemo, da nas zaščitna oprema, ki jo imamo in je je dovolj, varuje. Zdaj se ubadamo predvsem s strahom, da naše kapacitete ne bodo vzdržale."
V UKC Maribor so oddelek za covid intenzivno terapijo vzpostavili na novo, a že prej obstoječi intenzivni terapiji komaj zadoščata za potrebe kirurgije in interne medicine tudi brez epidemije. Covid intenzivna terapija je v prostorih ginekologije, potem ko so to preselili, opisuje vodja: "Zagotovili smo štiri postelje, ki so tehnično in kadrovsko v tem trenutku dobro opremljene, prostori pa so popolnoma neprimerni, kvadratura okoli postelje nam komaj zadošča, da se premikamo, včasih rečemo, da smo kot tetris - paziti moramo, kam damo kakšen aparat in kam se postavimo v prostoru. Pripravljamo še štiri postelje, dve operacijski sobi bomo spremenili v bolniške sobe. A ker operacijske sobe niso namenjene dvema bolnikoma, so za to potrebni gradbeni posegi." Za bolniške postelje za intenzivno terapijo je namreč potreben priklop plinov in elektrike po določenih standardih pa tudi dovolj velika kvadratura.
"Zdaj se ubadamo predvsem s strahom, da naše kapacitete ne bodo vzdržale"
Zdravljenje covid bolnikov na intenzivni terapiji zahteva veliko strokovnega znanja pa tudi opreme. V tem trenutku so v mariborskem UKC sposobni zagotavljati opremo za osem tovrstnih bolnikov, ventilatorjev imajo za zdaj dovolj, ozko grlo so predvsem prostori. Dodatnih prostorov poleg na novo vzpostavljenih pa kljub večmesečnemu iskanju rešitve v UKC Maribor nimajo, pravi zdravnica.
Specialna znanja
A četudi bodo v UKC Maribor tako kot v prvem valu covid bolnikom namenili katerega od drugih dveh oddelkov za intenzivno terapijo, ostaja najbolj ozko grlo kader. "Za zdravljenje potrebujemo usposobljene zdravnike intenziviste, mehanične ventilacije in vseh posegov, ki jih potrebujejo ti bolniki, večina zdravnikov ne zna opravljati, za tako delo so usposobljeni anestezisti, specialisti intenzivisti in drugi specialisti, ki so se dodatno izobraževali. Tega kadra v naši pa tudi drugih bolnišnicah primanjkuje. Tudi medicinske sestre morajo imeti zelo specifična znanja za oskrbo teh bolnikov. Standard je ena medicinska sestra na enega bolnika 24 ur na dan. Tega v UKC ne moremo zagotavljati, zato smo se odločili, da bomo delali s tremi medicinskimi sestrami 24 ur na dan za štiri bolnike, manj ne bi bilo več varno," opisuje razmere zdravnica. Poleg tega so te postelje zasedene precej časa, bolniki s covidom-19 so teden, dva, celo tri na mehanični ventilaciji - v tem času je oboleli uspavan, sicer ventilacija ni možna, kar pa je povezano s številnimi zapleti, kot so preležanine, odpoved ledvic, težave s hranjenjem.
