Prvo meritev zaupanja v posamezna cepiva je Valicon izvedel tik preden so v Avstriji začasno ustavili cepljenje s cepivom AstraZenece, drugo pa takoj za tem, ko se je s tem cepivom cepil slovenski državni vrh. Vmesno obdobje poročanja o zaustavitvah cepljenja s tem cepivom v več evropskih državah je ne glede na poročilo Evropskega agencije za zdravila in zagotavljanja uradnih virov, da je to cepivo varno in učinkovito, botrovalo k občutnemu padcu zaupanja v to cepivo, ki pa že pred tem ni bilo med najvišjimi.
Pred ustavitvami je namreč to cepivo kot najbolj zaupanja vredno na prvem mestu navedlo osem odstotkov vprašanih, še dodatnih 19 odstotkov pa kot eno od cepiv, ki jim tudi še zaupajo oz. bi ga bili pripravljeni prejeti. Danes ta dva deleža znašata dobre štiri oz. 14 odstotkov, skupno torej za osem odstotnih točk manj kot pred dvema tednoma.
"Po drugi strani pa se je povečalo zaupanje v ostala cepiva, na prvem mestu ostaja cepivo proizvajalcev Pfizer in BioNTech z več kot 50-odstotnim zaupanjem, medtem ko se je statistično značilno znižal delež tistih, ki ne zaupajo nobenemu od navedenih cepiv," še ugotavljajo pri Valiconu.
Namera cepljenja je počasi naraščala vse od začetka spremljanja tega indikatorja sredi novembra. Kot so pri Valiconu spomnili v sporočilu za javnost, je bila najvišja konec februarja. Trenutno že dva meritvi zapored vztraja pri razmerju 54:46 v prid cepljenju, pri čemer pa so prišteti tudi že vsi tisti, ki poročajo, da so že bili cepljeni.
Med razlogi za in proti cepljenju so zaznali dve večji spremembi. Najbolj opazen je rast argumenta proti cepljenju, ki navaja stalne mutacije virusa, zaradi katerih naj cepiva ne bi predstavljala ustrezne zaščite. "Za ta odgovor se odloča več kot dve petini vseh, ki se bolj verjetno ne bi cepili (43 odstotkov), konec januarja je bilo takšnih le dobra četrtina," ugotavljajo v Valiconu. Nekoliko pogosteje vprašani navajajo tudi odgovor, da covid-19 ni nič bolj nevaren od običajne gripe.
Dobra tretjina oziroma 35 odstotkov jih odgovarja, da je kakovost življenja približno enaka
Dobro leto dni po prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji več kot polovica (56 odstotkov) vprašanih dojema svojo kakovost življenja, v primerjavi s časi pred pojavom virusa, kot manj kakovostno. Dobra tretjina oziroma 35 odstotkov jih odgovarja, da je kakovost življenja približno enaka, le manj kot desetina pa, da je danes njihovo življenje bolj kakovostno.
Skoraj polovica vprašanih je odgovorila, da redno, slaba četrtina pa, da tudi dokaj redno, a manj pogosto kot pred letom dni, spremlja dogajanje v času epidemije covida-19. Preostala četrtina je v spremljanje manj vpletena, hkrati pa v nobenem primeru bolj kot v druge teme, ki jih zanimajo. Desetina jih pravi, da jih to bolj ali sploh ne zanima.
Zadnji vikend je bil delež tistih, ki osebno doživljanje opisujejo z negativnimi odgovori, sicer le rahlo nižji kot pred dvema tednoma. Skupni delež negativnih odgovorov ostaja na visokih 60 odstotkov, kjer vztraja že vse od sredine oktobra. Premik pri odgovoru "normalna, glede na nove razmere" z desetih na 17 odstotkov po oceni Valicona morda nakazuje začetek procesa sprejemanja t. i. nove normalnosti.
Valicon je raziskavo izvedel med 19. in 21. marcem na reprezentativnem vzorcu 509 oseb.
