V vasi na jugu države se je včeraj mudil notranji minister Boštjan Poklukar, ki je občanom in občankam pojasnjeval, da je število nedovoljenih prehodov meje v njihovi občini primerjalno gledano z občinami proti vzhodu relativno nizko. A lokalna vznejevoljenost je velika in se širi tudi od vodstva občine med ljudi. Tako na uradni strani občine zbirajo fotografije "divjih odlagališč", ki jih pripenjajo na zemljevid, kje je kdo našel in fotografiral pozabljena oblačila ali zapuščen nahrbtnik s hrano in odejami, ki pričajo o poskusih ljudi, da bi dosegli, kar si predstavljajo kot obljubljeno varnost Evrope.
Ilirskobistriški župan iz vrst SD Emil Rojc se zaklinja, da ne bo dopustil, da bi v občini državne oblasti postavile sprejemno-registracijski center. Tega država trenutno nima namena narediti, ampak je to zgolj možnost v primeru povečanega prihoda begunk in migrantov na slovensko mejo. Napovedan občinski referendum o tem vprašanju, ki so ga želeli razpisati ilirskobistriški občinski svetniki, je upravno sodišče v začetku meseca prepovedalo.
Ilirskobistriški župan Emil Rojc je pojasnil, da sobotni shod pripravlja civilna iniciativa in ne občina. Sam civilno iniciativo sicer podpira, na uradni strani občine pa so tudi poobjavili njihovo izjavo, ki pojasnjuje njihovo zahtevo, da bi se mejo varovalo "s policijo, vojsko in vsemi tehničnimi sredstvi", tako da "ilegalni prehodi meje ne bodo več mogoči". Župan zagotavlja, da za shod ne bodo namenili sredstev iz občinskega proračuna.
V stranki SD, ki ji predseduje predsednik državnega zbora Dejan Židan, pravijo, da sobotnega shoda ne podpirajo, niti se ni župan iz vrst SD o tem "posvetoval z vodstvom ali organi stranke SD". V stranki pojasnjujejo, da protest vidijo predvsem "kot izraz nemoči lokalnega prebivalstva, ki se čuti nekoliko zapostavljenega s strani notranjega ministrstva". Pri tem so prepričani, da bi se morali člani vlade in notranjega ministrstva "pred sprejemom vsakršne odločitve, ki se navezuje na določeno območje, z ljudmi tam odprto pogovoriti in dogovoriti vse podrobnosti". V SD verjamejo, da je do sobote "še mogoče, na vseh straneh, storiti vse potrebno, da do shoda vseeno ne pride". Pravijo, da "razumemo in podpiramo lokalno prebivalstvo, da izrazi svoja stališča, bolj kot o podpori ali nepodpori shoda pa bi se morali spraševati, kaj bo naredilo ministrstvo za notranje zadeve". V vladni stranki so namreč prepričani, da "sta strah in negotovost med ljudmi velika" in da se ju "lahko odpravi le s politiko iskrenega dialoga", saj je po njihovem srž vsega v pomanjkanju informacij. A hkrati opozarjajo, da bi veljalo dialog voditi za zaprtimi vrati.
Zaradi ugrabljenega političnega dialoga leta 2016 je v Kranju prišlo do lokalnega rasističnega upora proti nastanitvi šestih mladoletnih beguncev brez spremstva v tamkajšnjem dijaškem domu. O tedanjih manipulacijah, pri katerih so sodelovale tudi občinske oblasti, in psihološki igri s ksenofobnimi predsodki je nastala nagrajena gledališka igra 6 v režiji Žige Divjaka.
V SD pravijo, da v stranki nasprotujejo sprejemno-registracijskim centrom ob meji. "Menimo, da zbirni centri ob mejah niso potrebni," poudarjajo dolžnost vlade, katere člani so, da "pripravi načrt sistemske obravnave migrantov". "Bolj kot z vprašanjem nastanitvenih zbirnih centrov naj se ministrstvo za notranje zadeve prične v večji meri ukvarjati s vprašanjem, kaj potem," opominjajo na pomen integracijskih programov. Dodajajo, da ima Slovenija 212 občin, med katere bi bilo potrebno odgovornost za sprejem, nastanitev in integracijo porazdeliti, kot je to potrebno zagotoviti na ravni EU. V SD pozivajo tudi k vzpostaviti modela razpršene namestitve in ustreznim podpornim integracijskim ukrepom.
