Spremembe zakona o vodah, ki jih kani ministrstvo za okolje uvesti kar po hitrem postopku, sprožajo vse več burnih odzivov in resnih pomislekov. Prenovljeni zakon bi namreč z 69. členom dovoljeval gradnjo različnih obratov (tudi takih, ki v proizvodnji uporabljajo nevarne snovi) na vodovarstvenih območjih, pa tudi gradnjo na priobalnih območjih. Paket naj bi povrhu sprejeli brez javne razprave, čeprav je več kot očitno, da ima javnost veliko povedati, enako velja tudi za pristojne službe, ki se ukvarjajo z vodo.
Najprej načelo "onesnaževalec plača"
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, ki združuje tudi vodovodna podjetja, katerih odgovornost je, da ljudem dostavijo neoporečno pitno vodo, je jasen - so proti slabljenju zakonodaje, saj onesnaževanje okolja že sedaj ostaja slabo raziskano in povečini nepreganjano: "Že sedaj, ko imamo prepoved gradnje na vodovarstvenih območjih, prihaja do onesnaženj na vodovarstvenih območjih. In če se to dogaja že sedaj, kaj šele bo, ko bomo dovolili gradnjo. Varovalke, o katerih govori minister, niso dovolj. Trenutno se pravnemu subjektu bolj izplača plačati kazen kot prenehati onesnaževati." Onesnaževalci pri nas običajno niso odkriti, če pa so, so kazni nizke ali slabo preganjane, Zupanc navede primer odlaganja blata s čistilne naprave na Krasu. "Voznik, ki je blato pripeljal na lokacijo, ni dobil kazni, podjetje, ki je naročilo odvoz, pa je bilo kaznovano z globo 32.000 evrov. Za prevzem blata je dobilo 48.000 evrov, kar v praksi pomeni, da se računica izide. Sploh, če te ne dobijo vsakič," Zupanc ponazori sistem sankcij za okoljske prekrške. In doda: "Ves čas nam padajo iz omar okostnjaki, gorijo deponije, nastajajo nova nelegalna odlagališča ... V Avstriji v takih primerih zadevo raziščejo, in ko dobijo odgovorno osebo, ta ne more več v državi odpreti podjetja. Dokler ne bomo uredili sistema in pričeli kazensko preganjati okoljskih deliktov, ne moremo rahljati zakonodaje." Še eden v vrsti primerov je Eternit v Anhovem, omeni Zupanc. Industrijske odpadne vode iz podjetja so lani poleti "ušle" v pitno vodo in v domovih Anhovega, Deskel in drugih naselij je iz pip tekla sivorjava voda, ki je smrdela po apnu in kemikalijah. "Ko bomo imeli izdelan sistem, kako bomo preganjali onesnaževalce, bomo morda lahko izvedli spremembe, v tem trenutku pa to ni izvedljivo," zaključi Zupanc.
Stanje voda ni dobro
Sistem že sedaj ne deluje, se strinjajo tudi drugi strokovnjaki s področja voda. Profesor z Biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Mihael J. Toman: "Občutek dobrega stanja voda v Sloveniji je zavajajoč, stanje voda ni dobro. Pijemo dobro vodo iz pipe in ne opazimo, da se situacija na drugih področjih slabša - pred našimi očmi izginjajo vrste, kot je črni proteus, ker v Beli krajini raste energetski objekt. Je edini slovenski endemni vretenčar, črna človeška ribica živi samo pri nas. To je samo en primer, ki nazorno pove, kakšen odnos imamo do okolja. Varovanje okolja ni cokla v razvoju, trajnostni razvoj je edini možen način in postati mora družbena kategorija."
Samo polovico vodnih virov imamo zaščitenih z vodovarstvenimi pasovi, je na včerajšnji okrogli mizi ob dnevu voda dodala Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, ki je predlagalo umik novele. "Predlagane spremembe izjemno spreminjajo standarde upravljanja voda, ki smo si jih izborili v zadnjih desetletjih. Ne le 69. člen, gre tudi za posege v priobalni pas. Priobalni pas ščiti in vsaj malo pomaga čistiti reke, je lovilec sedimentov, ima pufrske lastnosti v rečnem ekosistemu. Ukinjanju tega varovalnega pasu ne moremo reči odpravljanje birokratskih ovir. S predlogi sprememb se pomikamo 50 let v zgodovino."
"Morebitne rokohitrske rešitve nas lahko kaj hitro zapeljejo v nasprotno smer, oskrba s pitno vodo bi lahko bila ogrožena, oddaljili se bomo od priznane človekove pravice do čiste pitne vode," je do predlaganih sprememb kritičen tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Industrije na vodovarstvenih območjih ne bomo dovolili
Minister za okolje Andrej Vizjak je ob dnevu voda zavrnil očitke v povezavi s spremembami zakona o vodah: "Na ministrstvu ne bomo nikakor, pod nobenih pogojem dovolili nevarnih industrijskih objektov na vodovarstvenem območju." Z vodo je treba skrbno ravnati v vseh delih vodnega kroga: od črpanja sladke vode, njene predhodne obdelave, oskrbovanja, uporabe, zbiranja in nadaljnje obdelave do uporabe prečiščene vode in njenega izpusta v okolje, ponovnega črpanja in začetka novega vodnega kroga, dodajajo na ministrstvu in obljubljajo bolj zajetno financiranje urejanja vodotokov in s tem povečanje poplavne varnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
