Po podatkih Sledilnika za covid-19 so včeraj opravili 5989 PCR-testov in potrdili 1112 okužb. Delež pozitivnih testov je znašal 18,6 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 24.688 hitrih testov.
Hospitaliziranih je 444 bolnikov, na intenzivni negi se zdravi 83 ljudi. Iz bolnišnic so včeraj odpustili 48 ljudi, 7 jih je umrlo. Sedemdnevno povprečje okužb je 737.
Med občinami glede na potrjene nove okužbe izstopajo Celje (36), Domžale (33), Kranj (21), Jesenice (17), Trbovlje (21), Litija (20), Zagorje ob Savi (16), Nova Gorica (14), Sežana (27), Koper (33), Izola (12), Piran (17), Ljubljana (138) in Maribor (56).
14 dnevna incidenca znaša 488 primerov na 100.000 prebivalcev. Sedemdnevna incidenca znaša 245 (včeraj 239). Najvišjo 7-dnevno incidenco beležimo na Koroškem in v Zasavju. "Še vedno ostajamo v oranžni fazi, pogoja za prehod v rumeno fazo nista izpolnjena. Do izpolnitve pogoja glede sedemdnevnega povprečja smo se v zadnjih dneh odmaknili," je povedala vladna govorka Maja Bratuša.
Za primerjavo - pred natanko tednom dni so v Sloveniji s PCR testi potrdili 952 novih okužb s koronavirusom. Opravljenih je bilo 6017 molekularnih testov, kar pomeni, da je bil delež pozitivnih 15,8-odstoten.
Politična in strokovna javnost na Brdu pri Kranju o strategiji boja z epidemijo
Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja se bodo na Brdu pri Kranju danes sešli vodje strank in poslanskih skupin, z izjemo LMŠ in Levice, ter minister za zdravje Janez Poklukar s strokovno skupino. Razpravljali bodo o strategiji boja z epidemijo in spremembah v zdravstvu. Pozneje bo o epidemioloških razmerah in ukrepih razpravljala vlada.
Kot je Pahor navedel v vabilu, je namen srečanja na Brdu pri Kranju izmenjava mnenj in stališč o ključnih vprašanjih in ukrepih, pomembnih za uspešno strategijo soočanja z epidemijo covida-19, vključno z morebitnimi predlogi za nujno potrebne sistemske spremembe v javnem zdravstvenem sistemu.
Ob torkovem obisku Brežic je Pahor napovedal, da bodo danes poskušali ugotoviti, katere smeri ukrepanja so najbolj primerne, da bomo zavarovali zdravje in življenja ljudi ter v nekem sorazmerju znova odpirali javno življenje. Zahvalil se je ministru za zdravje, da bo posvet izkoristil za predloge, ki sežejo čez ukrepanje v času epidemije.
Za današnje srečanje so se predsednik republike ter predsednici in predsedniki parlamentarnih strank dogovorili na prvem sestanku na Brdu pri Kranju 24. februarja. Srečanja se nista udeležili le vodstvi opozicijskih LMŠ in Levice. Tudi danes ju ne bo. Ob siceršnjih očitkih vladni koaliciji v teh strankah menijo, da je prostor za takšno razpravo v parlamentu, kjer je tudi na očeh javnosti.
Druge parlamentarne stranke so napovedale, da se bodo današnjega srečanja udeležile.
Popoldan bo o epidemioloških razmerah in ukrepih, ki so v veljavi, razpravljala tudi vlada.
Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek je na novinarski konferenci povedala, da smo v Sloveniji do danes prejeli 333.075 odmerkov cepiv proti covidu-19. Najvišjo stopnjo precepljenosti imamo med starejšo populacijo.
Neželeni učinki cepiva
Glede neželenih učinkov, povezanih s cepivi, pravi, da je 2010 oseb utrpelo neželene učinke po cepivu Pfizer, po Moderninem precej manj, 22 prijav. Pri AstraZeneci pa so bili prijavljeni neželeni učinki pri odstotku cepljenih. Od začetka cepljenja so na NIJZ prejeli 16 prijav resnih neželenih učinkov po cepivu Pfizer. Pri sedmih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v povezavi s cepljenjem. Komisija ministrstva za zdravje je tri primere že obravnavala in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Štirje primeri so še v fazi preiskave.
Obravnavane so bile tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija. Grgič Vitkova našteva, da je šlo za kolaps nekaj ur po cepljenju ob prebolevanju covida, pa za prehodno možgansko kap, prsno bolečino, v enem primeru pa levkemijo.
Tudi v še petih primerih je bila potrebna hospitalizacija, v enem od primerov je šlo za vensko trombozo s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, možgansko kap, parezo roke ...
Eno resno prijavo pa so prijeli po cepljenju s cepivom AstraZeneca, šlo je za oslabelost spodnjih okončin in bolečine v prsih, kar se je pojavilo nekaj dni po cepljenju.
Število obravnav v ambulantah družinske medicine se veča
Delo v ambulantah družinske medicine se postopoma vrača v običajne tirnice. Zdravniki pogosteje obravnavajo kronične bolnike, tudi na rednih in preventivnih pregledih. Precej časa namenijo tudi komunikaciji z bolniki prek elektronske pošte ali telefona. Pri tistih, ki so preboleli covid-19, pa opažajo predvsem zmanjšanje zmogljivosti.
V ljubljanskem zdravstvenem domu že nekaj mesecev obravnavajo vse bolnike, je za STA povedala zdravnica Nena Kopčavar Guček. Dnevno prejme okoli 80 elektronskih sporočil in približno 30 klicev.
Precej časa zdravnikom vzamejo obravnave, povezane s koronavirusom. Kot je naštela Kopčavar Gučkova, zdravniki cepijo, vodijo prioritetni seznam za cepljenje, obravnavajo okužene z novim koronavirusom in spremljajo tiste, ki so preboleli covid-19. Poudarila je, da je sedaj znanega že več o poznih posledicah covida-19.
Iz njene ambulante je covid-19 prebolelo okoli 300 bolnikov. Najpogosteje imajo prebolevniki težave s koncentracijo in zmanjšano zmogljivostjo. "Nekatere težave pravzaprav ne potrebujejo dolge obravnave, treba jih je počasi premagati," je dodala.
Izhod iz bolezni je odvisen predvsem od predhodnega zdravstvenega stanja. "Redko kdo ostane po 14 dneh čil in zdrav ter je sposoben natanko takih obremenitev kot prej. Zato vedno svetujemo postopnost, zmernost in da vsakdo prisluhne svojemu telesu," je povedala.
Depresija, anksioznost, osamljenost ...
Tako pri bolnikih kot pri zaposlenih v zdravstvu pa so prisotni znaki izgorelosti. "Pogosto se na nas obračajo tudi z duševnimi težavami, ki spremljajo ta čas. Pojavljajo se depresija, anksioznost in tudi osamljenost. Strokovnjaki pa poročajo tudi o pogostejših zlorabah oz. povečanju uživanja psihoaktivnih snovi, tudi alkohola," je pojasnila Kopčavar Gučkova.
V Škofji Loki družinski zdravniki sedaj obravnavajo več bolnikov s poslabšanimi kroničnimi obolenji, saj se je kroničnim bolnikom in preventivi ob obvladovanju epidemije namenjalo nekoliko manj pozornosti, je povedal direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma Aleksander Stepanović. "K sreči je ostalih okužb nekoliko manj, ker ukrepi, ki jih izvajamo za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom, preprečujejo tudi širjenje gripe in ostalih virusov ter okužb," je dodal.
V primerjavi z lanskim marcem, ko se je obravnava praktično ustavila, je razlika velika. "Ljudje prihajajo, a skrbimo, da ni gneče," je poudaril.
Med prebolevniki ne beležijo veliko zapletov. "Teh težav je nekaj, ne bi pa mogel reči, da je to neka zelo velika obremenitev," je povedal in dodal, da beležijo posamezne primere pri bolnikih, ki so imeli težji potek bolezni. Najpogosteje imajo bolniki motnje vonja in okusa, motnje koncentracije, se utrudijo in zadihajo. Sicer pa zdravniki v škofjeloškem zdravstven domu obravnavajo tudi nekaj več težav, povezanih z tesnobnostjo, napetostjo in duševnimi stiskami.
V ambulanti sicer pregledajo manj bolnikov kot pred epidemijo
Tudi Branko Košir, ki dela v Železnikih, pri prebolevnikih opaža predvsem zmanjšanje kondicije, težave imajo pri naporu, hitro se zadihajo. Bolniki poročajo tudi o tresenju in paresteziji.
"Ravno sem obravnaval bolnika, ki mu težave predstavlja polurni sprehod. Rekel je, da se lahko po sprehodu le še uleže," je orisal Košir. Tudi aktivni rekreativni športniki poročajo, da po okužbi ne uspejo pridobiti prejšnjih zmogljivosti. "S koronavirusom se spoznavamo in se od bolnika do bolnika učimo o posledicah," je povedal in poudaril, da je zmotno prepričanje, da je covid-19 podoben gripi.
V ambulanti sicer pregledajo manj bolnikov kot pred epidemijo, a je Košir ocenil, da imajo več dela. K manjšemu številu pregledanih bolnikov prispevajo tudi ukrepi za preprečevanje širjenje koronavirusa. "Pred epidemijo sem lahko imel enega pacienta pri sebi v ambulanti, drugega na prevezovanju in tretjega pri sestri, zato so stvari potekale hitreje. Sedaj pa lahko v tem času obravnavamo samo enega bolnika," je povedal.
Trenutno dnevno obravnava med 25 in 30 bolnikov. Dodatno pa je v stiku še s do 40 bolniki, ki potrebujejo predpis recepta ali napotnice, napotitev na testiranje za okužbo z novim koronavirusom ali svetovanje prek spletne pošte oz. telefona.
